Pred vrati podnebne apokalipse

Podnebje, toplejše za 1,5 stopinje Celzija, je še sprejemljivo, za dve stopinji pa skorajda apokaliptično. V preteklem desetletju so nas pri zgolj eni stopinji Celzija toplejšem podnebju presenetila močna neurja, gozdni požari, suše, umiranje koralnih grebenov, vročinski valovi in poplave po vsem svetu. Dve stopinji toplejše podnebje pa pomeni še hitrejše višanje morske gladine, smrt vseh koralnih grebenov, pri čemer bo severno morje brez ledene odeje vsakih deset let namesto sto let.
IPCC svari tudi, da bi ogretje podnebja za dve stopinji Celzija – če ne bomo zmanjšali emisij toplogrednih plinov – lahko dosegli v zgolj 11 letih, v 20 letih pa zagotovo. Posledice podnebnih sprememb bodo čutili vsi ekosistemi, vse skupnosti in vsa gospodarstva, je opozoril Priyadarshi Shukla, soavtor poročila IPCC. »Podnebne spremembe so kot minsko polje, ki postaja čedalje bolj nevarno,« je dejal Michael Mann, klimatolog in direktor Earth System Science Center na ameriški univerzi Penn.

Jože Suhadolnik

Fosilnim gorivom bije zadnja ura

Stabilizacija podnebja pri 1,5 stopinje Celzija bo skorajda nemogoča, se bojijo znanstveniki. IPCC, ki deluje kot nekakšen zdravnik za podnebje, sicer v poročilu predstavlja možnosti zdravljenja, niza smernice, kako bi takšno stanje lahko kljub vsemu dosegli, a je veliko odvisno tudi od odločevalcev in gospodarstva. Poročilo, ki obsega 400 strani, temelji na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb – glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Gorenje: Zavedamo se, da nas v prihodnjih letih čaka še ogromno dela, vendar smo prepričani, da lahko v nekaj letih postanemo podjetje 'net zero'.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 pa bo treba priti do neto ničelnih izpustov. To pomeni, da bo treba porabo fosilnih goriv v prihodnjih 15 letih zmanjšati za polovico, v naslednjih 30 letih pa povsem opustiti. Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov. Posledično naj ne bi nobena hiša, podjetje ali industrija za ogrevanje uporabljala plina ali nafte. Rakom bi morali iti žvižgat tudi dizelski in bencinski avtomobili, zapreti bi morali vse termoelektrarne in plinske elektrarne. Petrokemična industrija bi se morala preusmeriti v zeleno, težke industrije, kot sta jeklarska in aluminijska, pa bi morali uporabljati obnovljive vire energije ali pa namestiti tehnologije za trajno zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida.
V Talumu so dejali, da je trajnostni razvoj eden ključnih temeljev njihove korporativne strategije. Prilagajajo se vsem določilom IPCC za aluminijsko panogo. »Sledimo jasno opredeljenim trajnostnim izzivom in ciljem na različnih področjih, še posebej pa pri znižanju porabe energentov in nižanju specifične porabe energije,« je poudaril Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. Ta je danes v samem vrhu proizvajalcev aluminija po zmanjševanju količin odpadkov in njihovem vključevanju v snovne tokove s poudarkom na reciklaži aluminija. Kot pove Drobnič, Talum z vsemi aktivnostmi znižuje ogljični odtis, hkrati pa se še bolj utrjuje med desetino podjetij z najbolj učinkovitimi tehnologijami za proizvodnjo aluminija.
Podobno gledajo na okolje tudi v Skupini SIJ, kjer so v zadnjih petih letih znižali emisije ogljikovega dioksida s 450 na 395 kilogramov na tono končnega proizvoda. »Ker je naša proizvodnja osnovana na sekundarnih surovinah – jeklenem odpadku –, imamo z vidika ogljičnega odtisa že danes okolju bistveno bolj prijazno proizvodnjo, saj v primerjavi z integralnimi železarnami emitiramo več kot petkrat manj ogljikovega dioksida,« je pojasnil Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Skupini SIJ.

Jože Suhadolnik

Visoka cena ukrepov

Odvisno od hitrosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bo treba do leta 2050 za gojenje rastlin nameniti okoli ena do sedem kvadratnih kilometrov površin in deset milijonov kvadratnih kilometrov gozdov.

Petrol: Izvajamo projekte energetske učinkovitosti v javnih objektih, ki so veliki porabniki energije in kjer je tudi potencial v zmanjšanju porabe največji, 50 odstotkov ali celo več.

A tudi to še vedno ne bo dovolj, opozarja poročilo. Vsak kilogram CO2 bo v nekaj sto prihodnjih letih še vedno ujet v atmosferi in prispeval k ogrevanju. Do leta 2045 oziroma 2050 bo v ozračju še vedno preveč CO2. Zato bodo bistveni za stabilizacijo temperatur gozdovi ali tehnologije, ki zajemajo in skladiščijo CO2, pravi poročilo. Danes glede izpustov drvimo v napačno smer, količine toplogrednih plinov se povečujejo, svarijo znanstveniki.
Cena ukrepov bo visoka. Investicije v globalni energetski sistem bi od leta 2016 naprej do leta 2035 vsako leto znašale 2100 milijard evrov ali 2,2 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Po drugi strani pa bi z vlaganjem v obnovljive vire energije imeli v energetiki trikrat več delovnih mest, kot jih omogoča fosilna industrija.
V Petrolu pravijo, da si prizadevajo za prepoznavnost regionalnega ponudnika celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partnerja krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo. »Cilje uresničujemo z aktivnim razvojem decentralizirane proizvodnje energije in okolju prijaznih virov, razvojem pametnih mest, tovarn in omrežij s ciljem oblikovanja ponudbe trajnostnih in konkurenčnih energetskih in okoljskih rešitev po meri odjemalcev,« pojasnjujejo v Petrolu. Dodajajo, da na področju energije ponujajo celovite rešitve z izkoriščanjem obnovljivih virov energije – geotermalna energija, biomasa, sonce in voda. »Izvajamo projekte energetske učinkovitosti v javnih objektih, ki so veliki porabniki energije in kjer je tudi potencial v zmanjšanju porabe največji, 50 odstotkov ali celo več.« Ukvarjajo pa se tudi z rešitvami za okolje: »Skrbimo za znižanje vodnih izgub v sistemih za preskrbo s pitno vodo ter čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda.«

Jože Suhadolnik

Kako se prilagajajo svetovna podjetja?

V odgovor na znanstveno mnenje, da mora svet do leta 2050 doseči ničelne izpuste, do leta 2030 pa jih zmanjšati za skoraj polovico, če hočemo preprečiti ogrevanje za dodatne, a ključne pol stopinje Celzija, so se odzvala tudi svetovna podjetja.
Gabrielle Ginér, vodja okoljske trajnosti pri BT, je za portal BusinessGreen dejala, da je glede na poročila IPPC BT septembra lani zastavil politiko, kako zmanjšati emisije skladno s cilji oziroma predlogi poročila. »Znanost in dejstva so jasna in zato si je Ikea postavila cilj do leta 2030 biti podnebno pozitivna, to pomeni zmanjšati več emisij toplogrednih plinov, kot jih oddaja naša vrednostna veriga,« je dejala Pia Heidenmark Cook, vodja za trajnostni razvoj pri Ikei. Za doseganje tega cilja bo sicer švedsko podjetje med drugim dekarboniziralo svoj energetski portfelj – izkoriščali bodo obnovljive vire energije (tudi za ogrevanje) in se premaknili h krožnemu poslovnemu modelu.
»Na srečo vemo, kaj je treba, in zadovoljen sem, da se to kaže tudi v naših operacijah in dobavnih verigah. Od leta 2010 smo že skoraj 70-odstotno znižali emisije toplogrednih plinov, v prihodnjih mesecih pa bomo predstavili naslednjo stopnjo dodatnega zmanjšanja,« je dejal Benet Northcote, direktor za korporativno odgovornost pri britanski blagovnici John Lewis. Zatrjuje, da bodo skupaj s partnerji pionirska krožna rešitev, ki bo zmanjšala vpliv človeštva na okolje.
Nicolas Beaumont, višji podpredsednik trajnostnega razvoja in mobilnosti pri Michelin Group, pravi, da v luči doseganja zavez pariškega sporazuma podpirajo pobudo britanske vlade za dekarbonizacijo prometnega sektorja in spodbujanje električnih avtomobilov.

Jože Suhadolnik

Tudi pri nas poročilo jemljejo resno

V Gorenju pravijo, da pozorno spremljajo poročilo IPCC in ga jemljejo zelo resno, saj se že od ustanovitve zavedamo pomena varovanja okolja: »Na naših objektih imamo nameščene solarne elektrarne, odpadne vode čistimo v najbolj napredni čistilni napravi, izjemno veliko napora vlagamo tudi v zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.«

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: Že danes smo v samem vrhu proizvajalcev aluminija po zmanjševanju količin odpadkov in njihovem vključevanju v snovne tokove s poudarkom na reciklaži aluminija.

V okviru tega so poleti prenovili enega večjih sistemov za ogrevanje in klimatizacijo ter prenovili kompresorsko postajo za zrak, ki danes porabita več kot polovico manj energije od prejšnjih sistemov. »Obenem so vplivi na okolje ključno vodilo pri razvoju in oblikovanju naših izdelkov. Zavedamo se, da nas v prihodnjih letih čaka še ogromno dela, vendar smo prepričani, da lahko tudi Gorenje v nekaj letih postane podjetje 'net zero'. Ne samo da je to naša odgovornost do zaposlenih, okolja in strank, je tudi poslovno smotrna odločitev,« pojasnjujejo.
Gorenje se je že leta 2004, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, vpisalo v register EMAS, ki podjetje usmerja v nenehno izboljševanje – tako glede čim manjše porabe virov kot zmanjševanja stroškov na področju okolja. Na Gorenjevi lokaciji v Velenju so od leta 1997, ko so začeli sistematično spremljati podatke, zmanjšali količino nevarnih odpadkov za 91 odstotkov na izdelek, količino deponiranih odpadkov za 99,6 odstotka na izdelek, porabo vode za 85 odstotkov na izdelek, porabo zemeljskega plina pa za 34 odstotkov na izdelek.
Pri Krki pravijo, da je njihovo poslanstvo »živeti zdravo življenje«, zaradi česar je varovanje okolja pomemben del poslovne strategije novomeškega velikana. »Skrb za okolje vključujemo v najzgodnejše razvojne aktivnosti in celoten življenjski cikel izdelkov,« so pojasnili in dodali, da jim je pri tem v pomoč leta 2001 vzpostavljeni sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, ki ga obnavljajo vsako leto. Hkrati sicer priznavajo, da so hitrorastoče podjetje z intenzivnim vlaganjem v nove proizvodne zmogljivosti, kar posledično pomeni povečanje skupne porabe vseh virov in surovin. »Z rastjo podjetja vplivamo tudi na rabo energije ter posledično emisije, vendar specifične rabe energije ne povečujemo, ampak jo dolgoročno izboljšujemo. Naša odgovornost do družbe in okolja se kaže v številnih projektih in dosežkih na področju zmanjševanja vplivov na okolje. Za področje varstva okolja namenimo od šest do sedem milijonov evrov na leto,« so poudarili.

Krka: Za področje varstva okolja namenimo od šest do sedem milijonov evrov na leto.

Tudi pri Telekomu pravijo, da je odgovornost do okolja vgrajena v vse procese njihovega delovanja, napredek na tem področju pa spremljajo z uresničevanjem kratkoročnih ter dolgoročnih energetskih in okoljskih ciljev. Operaterji IKT sicer zaradi narave svoje dejavnosti nimajo velikih neposrednih vplivov na okolje, so pa večji porabniki električne energije. »Zato smo v Telekomu Slovenije konec leta 2009 pričeli izvajati sistematične ukrepe tako imenovanega energetskega upravljanja po takratnem evropskem standardu EN ISO 16001, po sprejetju svetovnega standarda EN ISO 50001 pa smo v letu 2013 certifikat pridobili tudi za naš sistem učinkovitega ravnanja z energijo. Pri tem velik del aktivnosti namenjamo racionalni rabi električne energije, ki predstavlja skoraj 80 odstotkov naše energetske porabe, pomembna elementa pa sta še ogrevanje in vozni park.« Celoten ogljični odtis Telekoma Slovenije je v zadnjih treh letih ocenjen na dobrih petdeset tisoč ton CO2 ekvivalenta, od česar nekaj manj kot štirideset tisoč ton predstavljajo emisije zaradi električne energije, vendar celoten odtis upada za slabih štiristo ton na leto, še pojasnjujejo.

Jože Suhadolnik

Sedanji cilji niso dovolj ambiciozni

IPCC poročilo s prikazom stanja v okolju znova motivira države za okrepitev sedanjih podnebnih zavez, ki so premalo ambiciozne. To velja tudi za zavezo EU. Nove smernice bodo lahko zarisale že na decembrskem podnebnem vrhu COP 24 v poljskih Katovicah. Okoljevarstvene organizacije, civilne iniciative in drugi optimistično pričakujejo, da bodo države pri sprejemanju zavez upoštevale priporočila znanstvenikov. Do začetka leta 2020 morajo namreč države pripraviti dolgoročne podnebne strategije. Predvideni nacionalni prispevki evropskih držav so nekoliko boljši kot nič, a še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno, je dan pred zasedanjem okoljskih ministrov EU v Luksemburgu opozoril bivši podpredsednik IPCC Jean-Pascal van Ypersele.

Slavko Kanalec, SIJ: Samo v zadnjih petih letih smo znižali emisije ogljikovega dioksida s 450 na 395 kilogramov na tono končnega proizvoda.

Sedanji cilji EU do leta 2030, dogovorjeni oktobra 2014, predvidevajo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 odstotkov. Članice so se nato oktobra 2017 dogovorile še o nacionalnih ciljih za uresničitev tega dogovora. Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.
Osnutek podnebne strategije za EU, ki naj bi bil predvidoma sprejet pred začetkom podnebnega vrha na Poljskem, predvideva tri scenarije skupne podnebne politike do 2050: prvi je zmanjšanje toplogrednih plinov za 80 odstotkov, drugi za 95 odstotkov, tretji pa nizkoogljična nevtralnost. Tudi slovenska vlada je začela pripravljati svojo dolgoročno podnebno strategijo, ki pa naj bi sledila podobnim scenarijem, kot jih predvideva EU. Podjetja bodo potrebovala pomoč vlade. »Cilj IPCC glede zmanjšanja emisij ocenjujemo kot zelo ambiciozen, zato ga ne bo možno doseči brez podpore državnih institucij ter obsežnejše modernizacije gospodarstva in prometa,« ugotavljajo v Krki in dodajajo, da se morajo vsi ukrepi vsekakor sprejemati in izvajati na globalni ravni ter na področjih, kjer se lahko doseže drastično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. »Zgolj lokalni ukrepi ne bodo dali rezultatov in lahko povzročijo visoke stroške in nekonkurenčnost gospodarstva,« še poudarjajo v Krki, kjer sicer v srednjeročnem obdobju zaradi poročila IPCC ne pričakujejo vplivov na poslovanje družbe.