Pravljica z okusom pelina

Kljub prepričljivi zmagi Emmanuela Macrona in evropske ideje na nedavno končanih francoskih volitvah ali, bolje rečeno, zavrnitvi protievropsko nastrojene Marine Le Pen, je Bruselj med številnimi Evropejci še vedno prej psovka kot obljuba boljše prihodnosti – sinonim za parcialne interese največjih evropskih držav, napihnjen center aparatčikov, ki se ukvarjajo bolj sami s sabo kot s pravimi težavami EU in zato porabljajo »naš« denar …

Pixabay

Marsikdo v Sloveniji ima enako mnenje, kolne tradicionalno hlapčevsko nrav Slovencev in zagovarja držo, da bi nam bilo brez udinjanja Bruslju bolje.

Pixabay

Težka evropska izkušnja za kmetovalce

Čeprav je vzrok za potenciranje večine sedanjih težav nedavna svetovna finančno-gospodarska kriza, je v določenih sektorjih prej omenjenim sentimentom celo lahko pritrditi. Denimo v kmetijstvu, kjer je za mnoge življenje zdaj težje kot pred dobrim desetletjem. Število kmetijskih gospodarstev se je po podatkih državnega statističnega urada v desetletju od leta 2003, ko še nismo prestopili praga evropske skupnosti, zmanjšalo za skoraj 5000, kmetijskih zemljišč je bilo leta 2013 v uporabi za dobrih 9400 hektarov manj – to je za več kot tretjino občine Ljubljana.

Nekatera kmetijska gospodarstva so kljub temu vzcvetela. Zdaj v Sloveniji pridelamo skoraj tretjino več pšenice in pire kot leta 2003, polovico več koruze in dve tretjini več zeljadnic ali kar zelenjave, če prevedemo statistični izraz v jezik domačih kuhinj. Nekoliko manj veselja je v sadjarstvu, kjer se je proizvodnja jabolk od leta 2004 zmanjšala za več kot polovico, breskev in nektarin pa za dve tretjini. S to usodo se lahko poistovetijo tudi slovenski prašičerejci, ki pogosto izgubljajo bitko s tujimi, cenejšimi proizvajalci, čeprav se lahko pohvalijo s precej boljšo kakovostjo mesa. Eden od vodilnih mož v agroživilstvu je dejal, da je ljudem ob primerni ceni pogosto vseeno za kakovost, zato ni nič nenavadnega, da pride na krožnik zrezek štirikrat manjši, kot je bil videti v hladilni vitrini katere od trgovskih verig.

Pixabay

Prebujenje izvoznikov in podjetnikov

Toda vse še zdaleč ni tako črno. Odprtje mej ni prineslo le nove konkurence našim kmetovalcem in podjetnikom, ampak tudi nove priložnosti za slovenska podjetja. Izvozniki so v 12 letih slovenskega članstva v EU doživeli eksplozijo mednarodne blagovne menjave. Če so leta 2004 na tuje izvozili dobrih 12 milijard evrov blaga je lani vrednost izvoza tega presegla 24 milijard evrov.

Več je tudi zgodnje podjetniške aktivnosti, v katero je leta 2004 svoj trud vlagalo le 2,6 odstotka delovno sposobnih Slovencev, zdaj pa že več kot osem odstotkov. Živahna scena zagonskih podjetij je dokaz, da podjetniški duh lahko preživi tudi v ne prav najbolje urejenem in zamišljenem podjetniškem okolju, ki je posledica pomanjkanja državne strategije na tem in še marsikaterem področju.

Kljub temu dejstvu in pred kratkim končani gospodarski krizi je slovensko gospodarstvo zdaj precej večje kot leta 2004. Bruto domači proizvod se je v 12 letih povečal za skoraj 44 odstotkov. A podatek ni več tako impresiven, če dodamo, da smo po BDP na prebivalca po standardih kupne moči še vedno na ravni iz leta 2003 – pri 83 odstotkih povprečja EU ali sedemodstotnih točk niže kot na vrhuncu leta 2008.

Pixabay

Preporod slovenskega potrošnika

Kriza je porušila do takrat na videz neustavljiv naskok Slovenije vsaj na evropsko povprečje, če ne čezenj. Strah, ki je sledil padcu, je ohromil tudi potrošnike, ki trošijo manj kot še pred nekaj leti, čeprav so po kupni moči verjetno v najboljšem položaju do zdaj. Povprečna neto plača v Sloveniji je lani presegla 1030 evrov in je bila dobrih 46 odstotkov višja kot leta 2004. Cene so se v tem obdobju zvišale za manj kot četrtino. Zdaj si torej lahko privoščimo več, kar je pokazala analiza cen vseh najpomembnejših proizvodov in dobrin ter tudi počitnic, na katere redno zahaja 68 odstotkov Slovencev, tri odstototne točke več kot leta 2005 (najstarejši podatek na voljo).

Pixabay

Za tiste, ki imajo težave najti službo in teh je veliko več kot pred vstopom v EU, so te statistike slaba tolažba. Če je leta 2005 pod pragom revščine živelo 238.000 Slovencev se je ta množica do leta 2015 povečala na 287.000, kar je več od populacije glavnega mesta Ljubljane.  

Pixabay

Da, v času članstva Slovenije v EU se je izboljšalo marsikaj, a prostora za napredek je še veliko.

Pixabay