Praksa daleč od zahtev zakona

Prizadeva si za posodobitev evropske zakonodaje na področju požarne varnosti. Ta v drugih politikah, kot so podnebna, energetska in druge, nima pomembnejšega mesta, čeprav bi ga morala imeti. Hughesova od leta 1999 živi in dela v Bruslju, več kot deset let je dejavna v gradbenem sektorju, zasebnih svetovalnih družbah in industriji gradbenih izdelkov.

So politike o energetiki, trajnostnem razvoju in požarni varnosti dovolj povezane, da bi res lahko govorili o učinkovitih ukrepih in subvencijah za prenovo naših stavb? Zdi se, da takrat, ko govorimo o učinkoviti rabi energije in podnebnih spremembah, šteje le toplotna izolacija. Podnebne spremembe pa prinašajo tudi druge nevarnosti za stavbe in infrastrukturo.

V gradbeni dejavnosti je veliko inovacij, kar je vsaj delno posledica premika k načrtovanju bolj trajnostnih stavb in večji učinkovitosti, za kar si tudi sama dejavno prizadevam že več kot deset let. To prinaša velike koristi, tako za našo družbo kot za okolje.

Ko dopolnjujemo predpise o stavbah, hkrati ne dopolnjujemo sistematično tudi predpisov o požarni varnosti. To je trend v Evropi. Nova pravila sprejemamo v »silosu«, ne upoštevamo celote. To je nujno treba spremeniti.

A ko spreminjamo oblikovanje, metode gradnje in izdelke, ki jih uporabljamo v stavbah, včasih spremenimo tudi odpornost naših stavb na požare. Pri tem pa ne opravimo nujnega dela, ko dopolnjujemo predpise o stavbah, sistematično ne dopolnjujemo predpisov o požarni varnosti. Na kratko, to je trend v Evropi – nova pravila sprejemamo v »silosu«, ne upoštevamo celote. To je nujno treba spremeniti. In to je tudi glavno gonilo kampanje Požarno varna Evropa (»Fire Safe Europe«) in podlaga za naš poziv k ukrepanju v evropski strategiji za požarno varnost.

Ko se pogovarjamo o učinkoviti rabi energije, že leta zagovarjamo načelo, da se pri energetski prenovi nikoli ne smeta zmanjšati varnost in udobje stanovalcev ali uporabnikov stavbe. Tako pri izbiri rešitve za prihranek energije ob odločitvi za izolacijski material razmislimo tudi o zvočni izolaciji, trajnosti in, seveda, požarni varnosti. Take rešitve že obstajajo za vse vrste uporabe, le uporabiti je treba pravi izdelek na pravem mestu. Številne od teh rešitev proizvajajo v našem obratu Knauf Insulation v Škofji Loki.

Kaj predlagate za evropsko politiko? Bi morala biti požarna in potresna varnost del vsakega gradbenega projekta?

Evropsko unijo pozivamo, naj dopolni strategijo o požarni varnosti tako, da bi nastal usklajen evropski pristop do požarne varnosti. Strategija mora zagotoviti, da bodo vse nove in prenovljene stavbe v Evropski uniji odporne na požare ter da so vsi preventivni programi in politike usklajeni med državami članicami. Za začetek smo evropski komisiji predlagali, naj ustanovi strokovno skupino za požarno varnost. V njej bi moral sodelovati širok nabor deležnikov iz komisije, držav članic, civilne družbe, raziskovalcev in industrije, ki bi skupaj lahko našteli izzive, našli mogoče rešitve zanje in pripravili načrt za doseganje postavljenih ciljev. Zelo smo bili zadovoljni, ko je komisarka Elżbieta Bieńkowska na začetku oktobra napovedala ustanovitev platforme za izmenjavo požarnih informacij (FIEP). Prvo srečanje te platforme je bilo 16. oktobra v Bruslju, predstavniki Požarno varne Evrope pa smo bili počaščeni, da smo lahko sodelovali in predstavili naše delo predstavnikom 25 držav. Predstavili smo pregled izzivov v predpisih o požarni varnosti v stavbah in pregled zahtev za požarno varnost v visokih stavbah po Evropi. Menimo, da so za stavbe, ki so požarno manj varne, nujni strožji predpisi. To še posebno velja za visoke stavbe, stavbe z veliko stanovalci ter stavbe z ranljivimi ali gibalno oviranimi stanovalci. Tveganje za požar moramo iz teh stavb odstraniti. To pomeni, da za njihovo gradnjo lahko dovolimo le negorljive materiale.

Ezequiel Scagnetti

Kateri so najboljši materiali za prenovo in izolacijo stavb? Potrebujemo še nove materiale in več denarja za raziskave? Ne nazadnje bo treba nehati uporabljati vedno sveže izkopane materiale in začeti uporabljati reciklirane.

Seveda je vedno možnost za inovacije in odkritja, vendar je že zdaj na trgu veliko materialov, ki so preprosto dosegljivi in zagotavljajo odlično izbiro rešitev za vse vrste stavb. V Knauf Insulation si prizadevamo za promocijo najboljših izdelkov za različne rešitve, saj proizvajamo širok nabor materialov. Poleg tega se trudimo, da zakonodaja in širši gradbeni trg upoštevata pomembnost rešitev in tako tudi dobrih praks, ki so učinkovite. Za to bi se bilo treba še bolj prizadevati. V našem podjetju smo se že zavezali, da bomo poudarjali dejansko učinkovitost rešitev.

Kakšna napaka je bila storjena v primeru požara v stolpnici Grenfell Tower v Londonu pred časom? Koliko podobnih stavb je še v Evropi?

Zahteve slovenske zakonodaje niso dovolj robustne, da bi bila požarna varnost v stavbah res zagotovljena. Slovenska težava pa je tudi to, da nekaterih zahtev v zakonodaji ne upoštevate v praksi.

Kaj se je dejansko zgodilo, bo odkrila uradna preiskava. Zdi pa se, da so gorljive obloge na pročelju stavbe omogočile hitro širitev požara, gorljiva izolacija pod ploščami pa je najverjetneje dodala še precej večjo ognjeno obremenitev. To so ugotovili v primeru podobnih požarov v Dubaju in tudi drugod po Evropi v preteklih letih, časovno najbliže pa na Hrvaškem, v Nemčiji in Franciji. Vemo, da ste tudi v Sloveniji pred kratkim doživeli nekaj velikih požarov z velikimi in nevarnimi posledicami.

V Sloveniji smo imeli letos dva požara v obratih za skladiščenje in delno predelavo odpadkov, tudi nevarnih. Preiskovalci so pozneje ugotovili, da sistem preprečevanja požarov ni bil dovolj učinkovit, da sta pena in voda, s katerima so gasilci gasili požar, v enem od primeru onesnažili potok s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali. Kakšne ukrepe bi morali sprejeti, da se podobni primeri ne bi ponovili?

Požarna zaščita v industriji se vsaj nekoliko razlikuje za vsako industrijo posebej. Teh primerov v Sloveniji ne poznam dovolj podrobno, da bi jih lahko komentirala.

Kakšni so lahko učinki toplejšega podnebja na požarno varnost?

Podnebne spremembe imajo številne negativne učinke, tudi ekstremne vročinske valove, ki lahko povzročajo gozdne požare. Znanstveniki opozarjajo, da se je število gozdnih požarov v nekaj preteklih desetletjih povečalo. Stavbe bi morale biti na območjih, ki jih ogrožajo gozdni požari, načrtovane in zgrajene tako, da bi bilo tveganje zaradi vročine in dima zmanjšano na minimum, požarna varnost pa na najvišji mogoči ravni.

Obstaja načrt požarne preventive, ki bi bil uporaben pri razvoju pametnih mest? S čim bi moral biti ta načrt povezan – z vodovodnim sistemom, gradbenimi materiali, prostorskim načrtovanjem, organizacijo gasilcev? Novi načrti mobilnosti ne poudarjajo prehodov za gasilce, se zdi.

Vračamo se k vprašanju o celostnih politikah. Naše politike za razvoj mest, trajnostni razvoj, čisto energijo, mobilnost in podobno bi morale biti povezane v celoto, požarna varnost pa bi morala biti v srcu te celostne politike. Ne poznam načrta, ki bi povezoval vse te pomembne dejavnike.

Z novo energetsko politiko želi Evropska unija postati vodilna pri učinkoviti rabi energije in varovanju okolja, vse to pa bi dosegla s pametnim upravljanjem, raziskavami, razvojem in inovativno proizvodnjo. Učinkovita raba energije pri tem ne pomeni zgolj izolacije stavb, ampak naj bi se preoblikovala in razširila na vse gospodarstvo z naložbami v raziskave, inovativna podjetja, novo infrastrukturo. Verjamete, da Evropi načrt lahko uspe ob drugih močnih igralcih, na primer Kitajski?

Evropa je že vodilna v razvoju energijsko učinkovitih tehnologij in storitev. Poleg tega bo evropski trg tehnologij za energijsko učinkovite stavbe po napovedih zrasel z letošnjih 83,5 milijarde dolarjev na 111,9 milijarde dolarjev leta 2026. Zakonodaja je zelo očitno močan dejavnik za ta prehod. S partnerji si prizadevamo, da bi se predpisi zaostrili in še bolj usmerili v energijsko učinkovitost stavb, ker to preprosto izboljšuje razmere za vse.

S pravim političnim, regulativnim in finančnim okvirom Evropa lahko ohrani vodilno vlogo v svetu. Ta trg bi usmerjal razvoj energijsko učinkovitih gradbenih, industrijskih in prometnih tehnologij z veliko znanja in sposobnosti, poleg tega pa dajal nasvete pri uradniških gradnjah in prenovah, ki jih na evropskem trgu skoraj v celoti pokrivajo majhna in srednja podjetja.

Sveženj Čista energija za Evropejce je lani jeseni sprejela evropska komisija. To je občudovanja vreden nabor predlogov za učinkovito rabo energije. Svojo vlogo vidimo v tem, da podpiramo politike in pripravljavce politik s praktičnim znanjem in izkušnjami. S tem bi radi zagotovili, da sveženj omogoči najboljšo mogočo rešitev za energijsko učinkovitost stavb.

Ezequiel Scagnetti

Kako vidite požarno varnost v Sloveniji? Kako varne so stavbe pri nas?

Slovenija je sprejela in uveljavila predpise o požarni varnosti pred nekaj leti. Zahteve zakonodaje pa niso dovolj robustne, da bi bila požarna varnost v stavbah resnično zagotovljena. To je jasno tudi slovenski vladi, ki se je lotila priprave dopolnitev zakonodaje na tem področju. Pričakujemo, da bodo strokovnjaki dopolnitve predstavili prihodnje leto. Slovenska težava je tudi to, da nekaterih zahtev v zakonodaji ne upoštevate v praksi. Premalo je inšpektorjev na terenu. Investitorji se še vedno ne zavedajo pomembnosti požarne varnosti, zato včasih raje izberejo poceni in požarno manj varne rešitve. Knauf Insulation je močan ambasador požarne varnosti in tudi v prihodnje si bomo zelo prizadevali za širjenje zavedanja o pomembnosti požarne varnosti.

Kakšno pa je vaše mnenje o Sloveniji?

Ljubim Slovenijo, delno tudi zato, ker me spominja na mojo deželo, Wales. Tudi pri nas tako kot v Sloveniji globoko spoštujemo naravno okolje, imamo močno zavedanje o nacionalni identiteti in smo ponosni na našo kulturo. Ljudje v Sloveniji, predvsem moji kolegi iz Škofje Loke, so med najprijaznejšimi ljudmi, kar sem jih spoznala. Pravzaprav načrtujem za prihodnje leto dvoje počitnic v Sloveniji, smučarske počitnice s prijatelji in družinske. Zelo se veselim odkrivanja vaših jezer in pokušanja vaših izjemnih vin.

Požarna varnost se še slabša

Poklicni gasilci so namreč morali zagroziti z opozorilno stavko, saj »vlada nima resnega namena za odpravo plačnih anomalij« v njihovi dejavnosti. Gasilci morajo tudi v času stavke reševati življenja in premoženje, ne opravljajo pa nenujnih intervencij.