Povej mi ime in povem ti, kako uspešen boš v življenju
Okoli novega leta je eden izmed naših bralcev ogorčeno komentiral članek o imenih, ki smo ga na spletni strani Sveta kapitala objavili med prazniki.
»Kaj imajo imena s kapitalom?« ga je zanimalo. Presenetljivo veliko, kot se je izkazalo v mnogih študijah.
Enega bolj bizarnih in, mimogrede, povsem neznanstvenih poskusov se je pred skoraj 60 leti lotil Robert Lane. Sedmemu otroku, sinu, je dal ime Winner (zmagovalec), njegovemu tri leta mlajšemu bratu pa Loser (poraženec). Tako je sklenil po pogovoru z najstarejšo hčerko Dineldo, ki se je odvil nekako takole. »Kako bi rada dala ime svojemu bratcu?« je Robert vprašal hči in ta je odvrnila: »Imamo že zmagovalca, zakaj ne bi imeli še poraženca?«
Oba sinova sta odraščala v Harlemu, predelu New Yorka, kjer je bilo nekoč precej več kriminala kot danes.
A zanimivo, vanj ni zapadel mlajši Loser, temveč njegov brat Winner. Po desetletjih manjših kaznivih dejanj, od vlomov v domove in avtomobile do tatvin in domačega nasilja, zaradi katerih je bil aretiran več kot 30-krat, je leta 2002 pristal v zaporu, kjer je služil dvoletno kazen. Ko ni bil za zapahi, je bil večinoma brez denarja, v zavetiščih za brezdomce ali na cesti.
Življenje Loserja se je obrnilo v povsem drugo smer. Zaključil je srednjo šolo in nato tudi fakulteto ter postal detektiv v newyorški policiji, kjer je zaposlen še danes. Večina policijskih kolegov ga kliče Lou.
Nomen est omen? *
Leta 1948 sta profesorja z Univerze Harvard objavila študijo, opravljeno med 3300 moškimi, ki so pred kratkim diplomirali, in ugotavljala, ali njihova imena vplivajo na njihovo akademsko uspešnost. Moški z nenavadnimi imeni, so ugotovili v študiji, so pogosteje propadli ali so pokazali simptome psihološke nevroze kot tisti z bolj pogostimi imeni. Michaeli so bili uspešni, Berrieni so imeli težave. Profesorja sta domnevala, da ima redko ime negativen psihološki učinek na njegovega nosilca.
Tisti s priimki, kot so Kaiser (cesar) ali König (kralj), so bili pogosteje na vodstvenih položajih kot tisti s priimki, ki se nanašajo na običajne poklice, kot so Koch (kuhar) ali Bauer (kmet).
Vse od tedaj učenjaki preučujejo imena. Nekatere nedavne raziskave kažejo, da imena lahko vplivajo na izbiro poklica, kraj bivanja, s kom se poročimo, na ocene v šoli, višino plače, ali bomo sprejeti na določeno univerzo, ali bomo najeti za določeno delo ter tudi na kakovost našega dela v skupini. Naša imena lahko celo določijo, ali bomo dali denar žrtvam nesreč – neka študija je dognala, da če imamo lastno ime enako imenu orkana, bomo bolj verjetno donirali žrtvam nesreče. V evropski raziskavi so raziskovalci proučevali nemška imena in položaj v podjetju. Tisti s priimki, kot so Kaiser (cesar) ali König (kralj), so bili pogosteje na vodstvenih položajih kot tisti s priimki, ki se nanašajo na običajne poklice, kot so Koch (kuhar) ali Bauer (kmet).
Britanska družba za rekrutiranje trdi, da so nekatera imena preprosto uspešnejša. Študija več kot 500.000 življenjepisov, ki so jih poslali Akademiji znanja, je preučila najpogostejša imena in jih primerjala z višino plače. Moški z imenom Oscar in George so imeli najvišje plače (več kot 52.000 dolarjev), sledijo Oliverji. Pri ženskah pa so Olivije – ime je sicer najbolj priljubljeno – zaslužile veliko manj od manj priljubljene Amelije, Elle, Izabele in Lili, ki je zaslužila največ.
No, velik del očitnega vpliva imen na obnašanje pripisujejo t. i. učinku implicitnega egotizma: navadno nas privlačijo stvari in ljudje, ki so nam najbolj podobni. Ker cenimo in se identificiramo z lastnimi imeni in začetnicami, imamo raje stvari, ki imajo z njimi nekaj skupnega. Psiholog Uri Simonsohn z Univerze Pensilvanije je podvomil v številne študije, ki naj bi kazale učinek implicitnega egotizma, in trdil, da so do ugotovitev prišli zavoljo slabe statistične metodologije. »To je kot čarovnik. Pokaže vam trik in pravite: 'Vem, da ni resnično, ampak kako je to storil?' Vse je v metodologiji,« je Simonsohn študije ošvrknil za revijo New Yorker. Problem, ki ga vidi v nekaterih študijah, je nepoznavanje vsesplošne pogostosti, s katero se nekaj, recimo ime, pojavi v populaciji. Morda je zanimivo pomisliti, da bi nekdo po imenu Dan raje bil zdravnik, vendar se moramo vprašati, ali je tako veliko zdravnikov z imenom Dan preprosto zato, ker je Dan splošno ime in dobro zastopano v številnih poklicih. Če je tako, učinek implicitnega egotizma ni več veljaven, razlaga Simonsohn.
Ima Adis res manj možnosti kot Miha?
Leta 1984 je psihologinja Debra Crisp s sodelavci ugotovila, da čeprav so bolj običajna imena tudi bolj všečna, nimajo vpliva na učni dosežek osebe. Nadaljnje študije so postavile pod vprašaj tudi povezavo med imeni in dolgoživostjo, izbiro poklicne poti in uspehom, geografskimi in zakonskimi preferencami ter akademskim uspehom. A to še ne pomeni, da ime na nič ne vpliva, morda je treba vzročno zvezo le na novo razložiti.
Leta 2004 sta ekonomista Marianne Bertrand in Sendhil Mullainathan ustvarila pet tisoč življenjepisov in jih poslala na oglase za zaposlitev, objavljene v čikaških in bostonskih časopisih. Z uporabo rojstnih listov iz Massachusettsa med leti 1974 in 1979 sta Bertrand in Mullainathan določila, katera imena so se pogosto pojavljala v različnih rasnih skupnostih. Tako sta dobila nabor imen, pogostih med belci (kot sta Emily Walsh in Greg Baker), in imen, pogostih med temnopoltimi (kot sta Lakisha Washington in Jamal Jones). Ustvarila sta tudi dve vrsti kandidatov: skupino višje kakovosti, z več izkušnjami in popolnejšim profilom, ter skupino nižje kakovosti, z nekaj očitnimi vrzeli v zaposlovanju in družbenem statusu.
Nekatere nedavne raziskave kažejo, da imena lahko vplivajo na izbiro poklica, kraj bivanja, s kom se poročimo, na ocene v šoli, višino plače, ...
Vsakemu delodajalcu sta poslala dva povzetka iz vsake kvalifikacijske skupine, enega z imenom, pogostejšim med temnopoltimi, in drugega z imenom, pogostejšim med belci, skupaj torej štiri življenjepise na delodajalca. Ugotovila sta, da so kandidati, ki so imeli bolj belsko ime, prejeli 50 odstotkov več povratnih klicev. Jamal bi tako moral delati v industriji osem let dlje kot Greg, da bi imel enake možnosti zaposlitve, čeprav Jamal izhaja iz privilegiranega okolja, Greg pa iz prikrajšanega. Imena torej signalizirajo, kdo smo in od kod prihajamo. To so potrdile tudi mednarodne raziskave. Na švedski Univerzi Stockholm so naredili raziskavo med imigranti, ki so si slovanska, azijska ali afriška imena (Kovačević ali Mohammed) spremenili v bolj švedsko zveneča ali nevtralna (Lindberg ali Johnson). Ugotovili so, da so priseljenci z novimi imeni v povprečju imeli 26 odstotkov višjo plačo kot tisti, ki so se odločili ime obdržati.
Učinki imena – odstiranje etnične pripadnosti, vere, družbenega in ekonomskega statusa – se morebiti začnejo še pred prvo zaposlitvijo. Ekonomist David Figlio je v raziskavi med otroki ene izmed floridskih šolskih četrti med leti 1994 in 2001 iskal povezavo med uspešnostjo na testih in učiteljevimi pričakovanji, pri čemer je primerjal brate in sestre (imena je izločil). Kljub temu so imeli otroci z imeni, ki so bila povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, slabši uspeh, saj so bili deležni nižjih pričakovanj učiteljev. Ugotovil je, da so za razliko od temnopoltih, otroci z azijskimi imeni (ki so prav tako izmerjeni s pogostnostjo rojstnih zapisov) izpolnjevali višja pričakovanja in bili pogosteje v programih za nadarjene. To stanje je vplivalo na kasnejši življenjski izid.
Krajše ime, višja plača
Zanimivo je tudi dognanje, da je sposobnost izgovarjanja imena nekoga neposredno povezana s tem, kako blizu tej osebi se počutite. Na konkurenčnih področjih, kjer so klasično prevladovali moški (kot sta pravo in inženiring), so ženske s spolno dvoumnimi imeni uspešnejše. Ta učinek je znan kot »hipoteza Porzia«, poimenovana po junakinji Porzii iz Shakespearovega Beneškega trgovca, ki se, da bi rešila trgovca Antonia, preobleče v odvetniškega vajenca Baltazarja. Študija je pokazala, da imajo ženske odvetnice z moško zvenečimi imeni, kot so Barney, Dale, Leslie, Jan in Rudell, običajno boljše možnosti, da postanejo sodnice kot vrstnice z izrazito ženskimi imeni, je študijo povzela revija Atlantic.
Ljudje z lažje izgovorljivimi imeni so prav tako ocenjeni bolj pozitivno in imajo pogosto višji položaj na delovnem mestu, je ugotovila študija Univerze New York. Eden izmed psihologov, Adam Alter, je za revijo Wired pojasnil: »Informacijo, ki jo lažje obdelamo, lažje razumemo in nam je bolj všeč.« V nadaljnji študiji je Alter ugotovil tudi, da se podjetja z enostavnejšimi imeni in oznakami bolje odrežejo na borzi in imajo v ključnem trenutku zagonskih investicij bistveno višje naložbe kot podjetja z bolj zapletenimi imeni.
Leta 2013 je poročilo s spletne strani The Ladders o karieri ugotovilo, da so krajša imena povezana z višjimi letnimi plačami.
Preprosta oziroma kratka imena so povezana tudi z višjimi plačami. Forbes je leta 2013 objavil rezultate študije, ki jo je na podlagi podatkov svojih šestih milijonov članov naredil spletni portal za zaposlovanje The Ladders, ki je imel tedaj šest milijonov članov. Ugotovili so, da imajo tisti s krajšimi imeni v povprečju višje plače. Leta 2011 je LinkedIn analiziral več kot 100 milijonov uporabniških profilov in ugotovil, katera imena so najpogosteje povezana z direktorskim stolčkom. Pri moških so to kratka imena, kot so Bob, Jack in Bruce. Strokovnjaki za imena špekulirajo, da lahko moški na vodilnih položajih uporabljajo vzdevke, s čimer nudijo občutek prijaznosti in odprtosti. Generalni direktor Applea je sicer Timothy, a se predstavlja kot Tim. V isti študiji so raziskovalci LinkedIna ugotovili, da so najpogostejša imena ženskih direktoric Deborah, Cynthia in Carolyn.
Imenujte podjetje po sebi
Dell, Chrysler, Rolls-Royce, Sears in Trump. To so podjetja, poimenovana po svojih ustanoviteljih. Ali je to pomembno? Če vzamemo v obzir Shakespeara, ki je zapisal, da bi vrtnica pod drugim imenom še vedno enako sladko dišala, potem ne. Ampak raziskava z Univerze Duke, objavljena v zborniku American Economic Review, meni drugače – istoimenska podjetja (podjetja, imenovana po svojih ustanoviteljih) so uspešnejša od drugih. Bojda tako ustanovitelj vlagateljem sporoča: »Jaz sem tako neverjetno nadarjena oseba, da jamčim, da bo podjetje uspelo. Da dokažem, da mislim, kar govorim, bom zastavil svoje ime in ugled s poimenovanjem podjetja po sebi.« Ustanovitelj torej prevzema preračunano tveganje. Če podjetje uspe, se bosta njegovo ime in ugled povečala; če ne uspe, pa bosta uničena.
Za izvedbo analize je ekipa najprej izdelala model, ki je v matematičnih enačbah izražal razmerja med več dejavniki, kot so podjetniška sposobnost, signaliziranje podjetnika (poimenovanje podjetja po sebi) in percepcija javnosti o kakovosti podjetja. Iz njih so izpeljali dve hipotezi: eponimna podjetja delujejo bolje ter podjetniki, ki imajo redka imena, manj verjetno imenujejo podjetje po sebi. Za preizkušanje svojih hipotez so zbrali finančne podatke o več kot 1,8 milijona zasebnih in javnih evropskih podjetij v obdobju 2002–2012.
Če podjetje uspe, se bosta njegovo ime in ugled povečala; če ne uspe, pa bosta uničena.
Približno 19 odstotkov podjetij je bilo istoimenskih, povprečna starost za istoimenska in neeponimna podjetja pa je bila približno enaka (okrog 15 let), študijo povzema Ameriški koncil za znanost in zdravje, ki zastopa interese znanosti in potrošnikov. Uspešnost podjetja so ugotovili z izračunom donosa (ROA), ki je merilo, kako učinkovito podjetje zasluži denar glede na količino sredstev, ki jih ima. V podatkovnem nizu je povprečna donosnost sredstev (ROA) istoimenskih družb znašala 7,8 odstotka, za druga podjetja pa le 4,8 odstotka. No, ROA ni edino merilo uspešnosti podjetja. Drugi skupni kazalniki vključujejo donosnost kapitala (ROE) in donos na vloženi kapital (ROIC). Uspeh podjetja lahko primerjamo tudi z vrednostjo podjetja (EV), ki je znesek, ki bi ga potrebovali za nakup podjetja. Javna podjetja so dodatno ovrednotena s tržno kapitalizacijo, ceno delnice, česar pa avtorji študije niso analizirali. So pa s to analizo posredno spodkopali miselnost, da ni pametno poimenovati podjetja po ustanovitelju.
Ekonomija Silicijeve doline
Nedavna študija, objavljena v reviji Science, se je dotaknila tudi Silicijeve doline. Pravzaprav je pod drobnogled vzela zagonska podjetja in ugotavljala, zakaj nekatera uspejo, druga ne.
Ugotovili so, da bodo verjetneje prej uspela zagonska podjetja, ki imajo kratka imena, niso poimenovana po svojih ustanoviteljih in delujejo v regijah velikega kapitala. Avtorji pišejo, da je več kot 70 odstotkov manj verjetno, da bodo podjetja, ki imajo enako ime, uspešnejša od drugih, medtem ko so podjetja s kratkimi imeni (tri ali manj besed) za 50 odstotkov bolj verjetno uspešna kot podjetja z dolgimi imeni. Menlo Park, Mountain View in Palo Alto so najboljši kraji za karierno pot. Za uspešna podjetja so veljala tista, ki so dosegla začetno javno ponudbo ali prevzem v šestih letih od ustanovitve. Scott Stern, eden od avtorjev študije in profesor managementa na MIT, je za Slate povedal, da poskušajo izmeriti stvari, ki jih podjetja počnejo naravno, ko imajo ambicije in možnosti za rast. Leta 2013 je poročilo s spletne strani The Ladders o karieri ugotovilo, da so krajša imena povezana z višjimi letnimi plačami.
Seveda to ne pomeni, da bodo vsa zagonska podjetja, ki so nastala v zibelki tehnologije, uspešna, niti ne bodo uspešna zgolj zavoljo kratkega imena. Tako kot tudi ne vi, vaši prijatelji, sorodniki in sosedje. Toda prav lahko se zgodi, da bo prav ime tisti zadnji kamenček v mozaiku, ki bo prispeval k izboljšanju ali pa poslabšanju podobe vašega življenja.
–––––––––––
* Ime je znamenje; tudi pričujočega članka. Zato uredništvo Sveta kapitala sporoča, da sta avtorja članka Jan Bratanič in Simona Drevenšek. ČLane je bil objavljen marca 2017 v tiskani izdaji Sveta kapitala.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost