»Postali smo vstopna točka za evropske trge«

V Sloveniji se je trg električne energije začel odpirati leta 1999 s sprejetjem prvega energetskega zakona in se dokončno odprl 2007 z odprtjem trga za gospodinjstva. »V tem obdobju se je z električno energijo trgovalo predvsem bilateralno, prek borznih posrednikov ali neposrednih stikov. Šele potem se je del bilateralnega trgovanja preselil na elektronske platforme, kjer se trguje anonimno in avtomatično, kar omogoča BSP SouthPool,« pravi Anže Predovnik, direktor BSP SouthPool. Dodaja, da je s povezovanjem platform in alokacije čezmejnih pretočnih zmogljivosti (ČPZ) prišel trenutek, ko se vse več likvidnosti generira na borznih trgih. Tako je BSP SouthPool z začetnih 200 gigavatnih ur letnega obsega trgovanja dosegel osem teravatnih ur oziroma okoli 60 odstotkov porabe v Sloveniji.


Trenutno imajo 37 članov, od katerih jih je dnevno aktivnih od 25 do 30. Med njimi so vsa večja slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s trgovanjem z električno energijo: (HSE in Gen-I), Eles, Borzen (energija iz obnovljivih virov energije – OVE), Petrol, Interenergo, Energija Plus, JP Energetika Ljubljana, Sonce Energija, N-Gen, od tujih pa večji igralci iz regije: hrvaški HEP, avstrijski Verbund, madžarski MWM Trading, italijanski Enel in drugi veliki trgovci kot na primer Statkraft, Vattenfall, Vitol, Alpiq, Gazprom, ČEZ, EPS …

Poleg slovenskega trga se, pravi Predovnik, prek evropske energetske skupnosti odpirajo tudi trgi jugovzhodne Evrope. BSP SouthPool se je na slednjih dobro pozicioniral, saj predstavlja most med zahodnoevropskimi trgi, ki so prvi začeli razvijati trgovanje z električno energijo s povezovanjem borznih trgov, in trgi jugovzhodne Evrope.

Ali elektropodjetja na borzi prodajajo le presežke električne energije?

Borza je prostor, kjer se srečata ponudba in povpraševanje, kjer se trguje na način dražbe. Nekateri prodajajo presežke, drugi pa kupujejo električno energijo, s čimer optimizirajo portfelj.

Poklici, povezani s trgovanjem z električno energijo, spadajo med najmlajše, saj so se začeli resneje razvijati šele z odpiranjem energetskega trga. Kako uspešni smo na tem področju doma?

Zelo. V desetih letih razvoja se je slovenski energetski in borzni trg povsem integriral v t. i. enotni evropski trg (SDAC). Slovenija je na vseh treh mejah svojega elektroenergetskega sistema, na področju kratkoročnega trgovanja z elektriko, vpeta v ta trg. Član borze, ki tukaj posluje, lahko svoje presežke ali manke električne energije izmenja s katerim koli tržnim udeležencem v Evropi. Smo zelo uspešni, ker je tržnim udeležencem na voljo celotna storitev, ki jo ponuja evropski energetski trg: poenoteni postopki, poenoteni plačilni pogoji, urniki za trgovanje … Postali smo, kakor rečejo v angleščini, »one stop shop«, vstopna točka za evropske trge. Na slovenski borzi je v začetku junija zaživel tudi segment trgovanja s finančnimi produkti za električno energijo v sodelovanju z evropsko borzo EEX, s čimer je udeležencem na voljo celoten spekter poslovanja – od kratkoročnega do dolgoročnega.

Kakšne pa so aktualne razmere na trgu električne energije? So razlike med srednjo, zahodno in južno Evropo (nami in Balkanom)?

Obstajajo razlike med razvitimi zahodnimi trgi in fragmentiranimi trgi jugovzhodne Evrope. V osrednji in zahodni regiji so trgi razviti, likvidni in generirajo stabilne cenovne signale, na trgih južne regije pa trgovanje poteka predvsem na bilateralni način in ob odsotnosti javno dostopnih cenovnih signalov. Zaradi tega nastajajo cenovne razlike med omenjenimi regijami. Na ceno električne energije pa vplivajo tudi drugi dogodki, na primer, če je suša in je malo hidroenergije, je celotna regija odvisna od uvoza energije. To pomeni, da tudi tisti, ki večinoma izvažajo električno energijo, postanejo uvozniki. In obratno; v obdobju, ko je veliko vode in s tem hidroenergije, jo regija izvaža v zgodovinsko najvišje cenovno območje – Italijo in delno tudi proti avstrijskemu trgu. Italija ima sicer največje potrebe po električni energiji v širšem prostoru in tudi najvišje cene ter velja za ponor.

Foto Tomi Lombar

Ali na borzi vidite tudi energetski miks, ki ga podjetja ponujajo?

Ne. Na borzi se srečajo tržne razmere in se transparentno objavi cena v obliki tržnega signala.

Delovali ste tudi na srbskem trgu. Zakaj ste se umaknili?

Na srbskem trgu smo prenehali poslovati že leta 2012. Cilj Slovenije je namreč biti del enotnega evropskega trga in delovati po njegovih pravilih zaradi zagotavljanja likvidnosti. Srbija pa ni članica EU, zato lahko borza tam deluje zgolj na lokalni ravni. S tem so povezane tudi nekatere omejitve glede likvidnosti. Tako smo se že tedaj odločili, da do nadaljnjega ne vidimo priložnosti, da bi lahko likvidnost napredovala, kot je pri nas, zato smo dejavnosti v Srbiji in drugih državah v regiji ustavili. Vendar zdaj te države ustanavljajo svoje borze za električno energijo: Hrvaška ima od leta 2014 CROPEX, Srbija pa od 2016 SEEPEX spot. To sta sorodni instituciji, s katerima sodelujemo v projektih povezovanja v enoten evropski trg. Ko bo borzam Balkana uspelo povečati likvidnost svojih trgov, se integrirati v enotni evropski trg, pa bo mogoče strateško, močnejše povezovanje.

Kaj se sicer dogaja na energetskem trgu na Balkanu?

Trendi so primerljivi z razvojem, kakršnega opažamo v Sloveniji zadnjih deset let. Večjih investicijskih vlaganj na Balkanu ni. Pripravlja se nekaj energetskih projektov, vendar velikih hidro- ali termoelektrarn še ne gradijo. Opažamo pa, da po celotnem Balkanu vlagajo v obnovljive vire energije v okviru različnih shem.

Če sklepate po vseh teh trendih, kakšna so srednjeročna pričakovanja o gibanju cen električne energije?

Tega ne moremo komentirati, saj bi borza s tem ustvarjala mnenje in pričakovanja glede cen električne energije. Tako bi škodili transparentnosti, ki je naše osnovno načelo. Lahko pa podam informacijo, da je v poslih, sklenjenih na borzi, trenutna povprečna letna cena megavatne ure električne energije okoli 50 evrov.

Bodo v prihodnosti prevladovali kratkoročni energetski posli?

Tak je trend. Ugotavljamo, da se na borzi vsi posli sklepajo kratkoročno. S tem se povečuje likvidnost kratkoročnega trga. Na evropskem enotnem trgu se na borzah v kratkoročnem segmentu letno trguje s 1500 teravatnimi urami. In ta količina že nekaj let raste. Na slovenskem trgu imamo 4- do 6-odstotno rast tega segmenta. Je pa težko oceniti, kakšno je potencialno razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi posli.

Kako pa vidite energetsko prihodnost, kaj pričakujete?

Vidimo jo kot vključevanje decentraliziranih virov na trge z električno energijo prek agregatov. Opažamo, da je decentralizacija tudi eden pomembnih vidikov prihodnosti. Za nas je izziv, kako poleg konvencionalnih virov, ki ostajajo del te prihodnosti, vključiti pametne vasi, lokalno proizvodnjo in samooskrbo prek agregatov na same trge.