Poslovanje v tujini? Kaj pa kreditno zavarovanje?

Tudi Sergej Simoniti, ki je od začetka letošnjega leta predsednik uprave SID Prve kreditne zavarovalnice (PKZ), se ji ni mogel izogniti. Pa ne zato, ker bi prodajal zavarovanja – SID PKZ je namenjena predvsem podjetjem –, temveč zato, ker je med geopolitičnimi silnicami in dogajanjem v gospodarstvu vselej precej prostora za tveganja. »Sem pač zavarovalničar po duši,« se je zasmejal, čeprav je govoril resnico. V zavarovalništvu dela že več kot dve desetletji.

Devet let ste delali v Pozavarovalnici Sava, nato ste bili šest let direktor AZN, od začetka leta ste predsednik uprave SID PKZ. Je danes vaša naloga v zavarovalništvu drugačna?

Zavarovalništvo je zelo dinamičen svet, v katerem se, četudi se znajdeš v različnih vlogah, soočaš s podobnimi problemi, ne glede na to, ali delaš v pozavarovalnici, nadzoru ali neposredni zavarovalnici, tako kot zdaj. Ključno je, da vedno postavimo v ospredje stranke, zavarovance.

Tudi v najboljših časih lahko gre v stečaj velik kupec, kar je za našega zavarovanca lahko katastrofalna škoda.

Če si v zavarovalnici zato, ker predstavljajo tvoj trg, če si v nadzoru, pa zato, ker imaš mandat od države za ščitenje njihovih interesov. Kakorkoli pogledaš, vedno je v središču pozornosti uporabnik zavarovalnih storitev, in ker je v središču, moramo poskrbeti zanj. To počnemo na dva načina. Po eni strani morajo zavarovalnice poskrbeti, da so dovolj finančno močne, da lahko izpolnijo obljube iz zavarovalnih pogodb. Po drugi strani morajo svoje produkte ustrezno predstaviti in nuditi ustrezno storitev strankam. SID PKZ je izrazito usmerjena v poslovni segment trga, v podjetja, ki jim naše storitve olajšajo poslovanje in omogočajo konkurenčnost na mednarodnem trgu.

Leon Vidic

Ko že omenjate konkurenco na trgu. Kdo so vaši glavni konkurenti?

Večinoma so to zavarovalnice s sedežem v drugih državah članicah EU, ki pri nas neposredno opravljajo zavarovalne storitve. V segmentu zavarovanja terjatev ima še ena zavarovalnica s sedežem v Sloveniji dovoljenje v tej zavarovalni vrsti, a smo mi največji na trgu, na katerem imamo v ciljnem segmentu približno 80-odstotni delež. Imamo zveste zavarovance, številni, ki so v preteklosti odšli h konkurentom, se danes vračajo.

Zelo ste usmerjeni v segment izvoznikov, kaj pa doma?

Ja, to je naš primarni trg, ne vidimo ovire, da ne bi zavarovali tudi notranjih terjatev. Trenutno je struktura zavarovanja terjatev približno 30 odstotkov na domačem in 70 odstotkov na tujem trgu.

Kdaj se podjetja običajno obrnejo na vas?

Odvisno od tega, kako imajo urejen nadzor tveganj plačilne nediscipline.

Gradbeniki na Otoku v splošnem niso najbolj plačilno disciplinirani.

So si pa podjetja zelo različna. Ena so naše stranke že petindvajset let, druga se zavarujejo občasno, nekatera v dobrih časih sploh ne zavarujejo terjatev, ker ocenijo, da lahko te upravljajo sama. To je individualna odločitev. Toda po zavarovalniški logiki, ki temelji na razpršitvi tveganj tudi v času, je za nas precej lažje, če dolgoročno sodelujemo s strankami, če so podjetja z nami v dobrih in slabih časih. Tako lahko našim strankam stojimo ob strani tudi v kriznih časih.

Lahko plastično poveste, kako deluje zavarovanje terjatev? Do vas pride na primer podjetje, ki zavaruje milijon terjatev do ukrajinskega podjetja. Slednje ne plača za dobavljeno blago. Bo zavarovalnica pokrila celoten milijon evrov terjatev?

Leon Vidic

(smeh) Ne, tako preprosto to ni. V nasprotju z drugimi zavarovalnimi vrstami je zavarovanje terjatev bistveno drugačno v tem, da se naš odnos s stranko ne konča ob sklenitvi zavarovanja. Običajno zavarovanci po sklenitvi zavarovanj nimajo več stika z zavarovalnico, razen če nastane škoda. Pri nas se s podpisom zavarovalne pogodbe odnos pravzaprav šele začne. Mi smo tako rekoč vpeti v zavarovančev poslovni model. Ko ta začne izvažati na nov trg, nas o tem obvesti in prosi za pokritje terjatev do določenega limita. Naša kvaliteta je po mojem v tem, da smo v času pogodbe bistveno bolj odzivni in da v povprečju na trgu odobrimo relativno veliko zaprošenih limitov. Znižanje tveganj iščemo s preventivo, če nastane škoda, pa poskušamo najti najboljšo možno rešitev, pomagamo pri izterjavi, pri potencialnih stečajnih postopkih itn. Kot ste verjetno opazili, z zavarovanci nimamo konflikta interesov. Tako mi kot zavarovanci želimo, da škode ne bi bilo, da bi bile terjatve čim bolj varne in da bi zavarovančev promet rasel, saj s tem rastejo tudi naše premije. Če se pokaže, da se ne da nič več storiti, izplačamo škodo ob odbitku tako imenovanega lastnega deleža oziroma odbitne franšize.

Uresniči se črn scenarij, vsi postopki izterjave niso dali rezultatov. Koliko lahko pričakuje podjetje, ki je zavarovalo terjatve pri vas?

Če govorimo o tem, kaj se zgodi po nastopu zavarovalnega primera in so bili izvedeni vsi s pogodbo dogovorjeni postopki, bomo seveda izplačali zavarovalnino v višini limita, zmanjšano za lastni delež oziroma franšizo.

Dejali ste, da ob gospodarski rasti marsikdo ne zavaruje svojih terjatev. V letnem poročilu pa ste zapisali, da je gospodarska rast dobra za vaš posel, saj raste izvoz in z njim obseg zavarovanih terjatev. Si ti izjavi ne nasprotujeta?

Dejstvo je, da ob gospodarski rasti pade interes za zavarovanje terjatev, a rast hkrati pomeni, da je več izvoznih poslov, kar pomeni, da bo na koncu tudi nekaj več posla za zavarovalnico. Hkrati nam rastejo premije tudi zato, ker imajo obstoječe stranke v tujini vedno več posla. Če nekoliko karikiram, je v slabih časih naša vloga predvsem izterjava neplačanih terjatev in izplačilo zavarovalnin, ko gredo kupci v stečaj. V dobrih časih pa je naša glavna vloga v tem, da strankam omogočamo širitev in rast na novih trgih. Pri tako visokih stopnjah rasti, kot smo jim priča v zadnjih nekaj letih, je glavni problem zavarovancev nadzor finančnih tveganj. S svojimi kapacitetami obvladovanja tveganj težko dohajajo lastno rast.

Kateri tuji trgi so za vas ključni z vidika zavarovalnih vsot in strank? Je evropski trg, ki je za slovenska podjetja nesporno največji izvozni trg, a hkrati slovi po stabilnosti, glavni za vaš posel?

Vprašanje je kompleksno. Sledimo strankam, torej so za nas najpomembnejši trgi, na katerih nastopajo naše stranke oziroma na katerih pričakujejo največjo rast. Na trge je treba gledati tako geografsko kot po dejavnostih ali drugih segmentih. Obstajajo trgi, ki so lahko tvegani ali pa ne, vendar jih posamezni izvoznik ne pozna zaradi fizične oddaljenosti. Evropski trg je na prvi pogled videti varen, vendar je zelo velik in kompleksen. Obstajajo različne države, različni tržni segmenti, obstajajo različne pomembne oblike tveganj, zlasti v določenih sektorjih.

Leon Vidic

Kateri so ti sektorji?

Trenutno sicer ni težav s plačilno disciplino, toda ko danes govorimo o sektorjih, v katerih bi se lahko najprej pokazali znaki krize, so to distribucija, transport in gradbeni sektor. Tu ne gre zanemariti podatka, da je šla letos v stečaj ena izmed največjih britanskih gradbenih družb (Carillion op. p.), pa je to zelo razvit trg.

So bila vpletena tudi naša podjetja?

Neposredno ne. Lahko pa potrdim, da je imelo nekaj slovenskih podjetij škodo v britanskem gradbenem sektorju. Gradbeniki na Otoku v splošnem niso najbolj plačilno disciplinirani.

Kaj pa drugi trgi oziroma sektorji?

Italija je na primer eden izmed trgov, na katerih imamo visoko škodno statistiko. Imeli smo tudi primer v Avstriji, kjer je šla v stečaj velika trgovinska veriga. Trgovinska dejavnost je ob gradbeništvu med bolj tveganimi.
Trenutno velja omeniti turški trg, ki je še pred kratkim veljal za cvetočega, danes pa se podjetja, ki izvažajo v Turčijo, srečujejo z velikimi težavami. Posledica slabe gospodarske klime ter neobičajne prakse vodenja fiskalne ter denarne politike, ki je bila v zadnjih letih podrejena notranjepolitičnim ciljem turških oblasti, je velik padec turške lire. Nižja vrednost lire ter visoka inflacija sta načeli zaupanje vlagateljev. Uvozna podjetja iz Turčije, ki prodajajo na domačem trgu, tak padec valute težko prenesejo, zaradi česar se močno poveča tveganje neplačila.

Leto 2010 je bilo doslej najbolj katastrofalno.

Poleg Turčije se z opaznim padcem valute srečuje Argentina, ki jo trenutno prav tako ocenjujemo za tvegano. V zadnjem času, kot omenjeno, spremljamo Italijo, ki je ena izmed najbolj zadolženih držav glede na BDP. Kljub šibki gospodarski rasti je aktualna italijanska vlada predlagala povečanje zadolževanja in naletela na kritike iz EU. Pod pritiskom Bruslja ter finančnih trgov je vlada le nekoliko popustila ter znižala načrtovan primanjkljaj za prihodnja leta.
Med sektorji lahko izpostavimo avtomobilsko dejavnost, ki je vrsto let med manj tveganimi, kljub temu pa obstajajo tveganja glede na to, da so ZDA razmišljale o uvedbi visokih carin za avtomobile, proizvedene v EU. Trgovinske napetosti med EU in ZDA so se v zadnjem času umirile, uvedba novih carin je za zdaj ustavljena, kljub vsemu pa navedeno kaže, kako se lahko stanje v določenem sektorju ali trgu hitro spremeni.

Leon Vidic

Iz letnega poročila je mogoče razbrati, da se vam je obseg odhodkov iz naslova škod povečal za 65 odstotkov na 3,04 milijona evrov. Kako to? Se ni plačilna nedisciplina v svetu lani zmanjšala za tri, letos pa naj bi upadla še za dva odstotka?

Nekaj je vprašanje trendov, nekaj drugega pa vprašanje posameznih večjih škod. Da ne bo nesporazuma: zavarovalništvo obstaja predvsem zaradi katastrofalnih škod. Tudi v najboljših časih lahko gre v stečaj velik kupec, kar je za našega zavarovanca lahko katastrofalna škoda. Prej ste spraševali o državah. Res je, Rusijo in Balkan obravnavamo kot bolj tvegane, a tu v resnici ni pravila.

Kako na vaše poslovanje vplivajo krize, ko gre v stečaj veliko podjetij, ko se razrašča plačilna nedisciplina?

Pri nas je specifika, da se škode pokažejo z nekajletnim zamikom. Leto 2010 je bilo doslej najbolj katastrofalno. Tako kot vsaka zavarovalnica upravljamo tveganja z ustreznim kapitalom in rezervacijami, imamo pozavarovalno zaščito ter s skrbnim sprejemanjem tveganj.

Kdo se danes pri vas ne more zavarovati?

Stranki, ki bo hotela zavarovati terjatve do podjetja, ki že leta posluje slabo in bo klecnilo ob prvi krizi, ne moremo ustreči.

Kaj pa države, v katerih ne zavarujete, imate seznam? Recimo Iran, ki ga spet čakajo sankcije?

Seveda imamo seznam držav, v katerih ne zavarujemo. Vendar se ta vseskozi spreminja. Države razvrstimo v sedem nevarnostnih razredov. Kupcev iz držav sedmega razreda ne zavarujemo. Trenutno je denimo veliko nejasnosti pri Iranu. Plačila iranskih bank v Slovenijo so trenutno zelo otežena oziroma onemogočena. EU sicer išče rešitev, kako bi vzpostavili plačilni promet z Iranom, vendar trenutno stvari še niso jasne. Irana do nadaljnjega ne zavarujemo.

Vseh tveganj ne morete predvideti. Nepredvidljivo je ravnanje Donalda Trumpa, še bolj nepredvidljivo je vreme, ki seje razdejanje na različnih koncih sveta. Orkanske sezone v ZDA so vsako leto hujše.

Svet je vedno bolj nepredvidljiv. Na finančnem področju nas je leta 2008 nepričakovano zadela kriza, na geopolitičnem področju se nam je zgodil na primer teroristični napad 11. septembra 2001, danes imamo Trumpa in seveda čedalje bolj uničujoče in nepredvidljive vremenske dogodke. Noben model ne more več zajeti vseh teh dejavnikov. Odgovor je po mojem mnenju v ustrezni fleksibilnosti. Moramo biti prilagodljivi, moramo biti odporni na spremembe. To je edina stvar, ki je za nas ključna.

Ali pa Trump?

(smeh) No, pri Trumpu je že mogoče potegniti kakšne neposredne vzročne zveze. Poanta je drugje. Gospodarstvo je globalno, celotna družba je ne nazadnje vse bolj globalna. Zato pravzaprav nikdar ne vemo, kako nas bo določen dogodek zadel. Katastrofalno škodo lahko povzroči neki vzgib pri Trumpu, ki zaostri trgovinsko vojno s Kitajsko ali Evropo, da bi zaščitil del ameriškega gospodarstva, zaradi česar bodo na koncu prizadeti naši izvozniki. Povezav je lahko neskončno. Ne verjamem, da bo v tako kompleksnem svetu, kot je danes, nekdo dejansko znal oceniti vse vzročno-posledične zveze. Ključno je, da se zazremo vase ter postanemo čim bolj fleksibilni in odporni na šoke.

Kako odporno je slovensko gospodarstvo na šoke?

Na to je težko odgovoriti. Glede na koncentracijo tveganj v nemški avtomobilski industriji in še kakšnih drugih segmentih, ali pa na ruskem farmacevtskem trgu, bi rekel, da ni zelo odporno. Verjamem pa, da se z diverzifikacijo, ki je ob rasti gospodarstva nastala z malimi in srednje velikimi podjetji, ta odpornost povečuje. Trend je torej pozitiven.

Govorili ste o tradicionalnih izvoznikih in novem rodu malih in srednje velikih podjetij. Ima kdo izmed teh potencial postati veliko globalno podjetje, imamo ta potencial?

Verjamem, da ja. Poglejte samo BSH iz Nazarij – to so naši zavarovanci –, ki so postali ena izmed največjih tovarn malih gospodinjskih aparatov v Evropi.

Torej ne zagovarjate teze, da je smiselno podpirati nekaj področij, na katerih smo na državni ravni prepričani, da imamo potencial ali konkurenčne prednosti?

(Smeh) Morda nisem najbolj objektiven, že dvaindvajset let sem v zavarovalništvu, verjetno zaradi tega vedno razmišljam o razpršitvi tveganj, pa naj bo po trgih ali panogah. Res verjamem v razpršitev. Seveda je treba podpirati glavne aktivnosti, ampak je treba hkrati podpreti tudi anticiklične aktivnosti. Slovenska navezanost na avtomobilski sektor me skrbi, v katerikoli konec Slovenije greš, nekdo dela za avtomobilsko industrijo.

Leon Vidic

Posredno sodelujete v internacionalizaciji slovenskih podjetij. Kje in na katerih področjih imajo naša podjetja po vaši oceni največji potencial?

Naše storitve poznajo predvsem tradicionalni izvozniki, ki so dolgo vlekli slovenski gospodarski voz. Tudi trenutna rast temelji na uspehu tradicionalnih izvoznikov, v veliki meri jo poganja tudi rast malih in srednje velikih podjetij, ki niso del tradicionalne izvozne zgodbe. Prav ta podjetja naslavljamo in jim želimo pomagati pri nadaljnji rasti na tujih trgih. Največ sodelujemo s proizvodnimi podjetji in podjetji, ki sodelujejo z mednarodnimi veletrgovci. Ne glede na sektor se osredotočamo na hitro rastoča podjetja, ki zaradi hitre rasti ne morejo več obvladovati svojih terjatev.

Kako nove tehnologije spreminjajo način vašega delovanja in ocenjevanja tveganj?

V resnici tega, kako bodo nove tehnologije spremenile zavarovalništvo, nihče ne ve. Vsaj zares ne. Na razvoj produktov ali širše na razvoj zavarovalniškega poslovnega modela bodo vplivali predvsem trije dejavniki. Prvi so nove tehnologije, ki bodo omogočile večjo segmentacijo strank, prilagajanje produktov strankam in natančnejšo analizo tveganj, kar bo nedvomno pomembno vplivalo na prihodnost zavarovalništva. Na drugi strani sta še dva dejavnika, ki sta bolj povezana z regulacijo. K prvemu lahko štejemo pravila, ki se nanašajo na solventnost zavarovalnic, na njihovo kapitalsko ustreznost. Zanimivo bo videti, ali bodo zavarovalnice lahko na tem področju uporabljale tehnologijo veriženja podatkov. Drugo vprašanje pa je vezano na predpise, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov. Zavarovalni produkt je namenjen potrošnikom, vendar je kompleksen.