»Posel je – brexitu, Trumpu in Putinu navkljub – globalen«

Oktobra letos je namreč del združenja Andersen Global, postala Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, ki pokriva področje Slovenije, znotraj združenja pa je tudi koordinator za Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo. Kako se lotevajo pohoda nazaj na vrh, smo povprašali Marka Vorsatza, človeka na samem vrhu te družbe, ki lastnoročno ustvarja svetovnega velikana.

Ime Andersen je bilo nekdaj izjemno cenjeno. Zakaj ste se odločili, da ga pripeljete nazaj kljub njegovemu bremenu ob propadu Enrona?

Ime Andersen ima še danes precejšnjo težo. To lepo ilustrira podatek, da ko smo septembra 2014 podjetje preimenovali, smo dali en sam ekskluzivni intervju za Wall Street Journal. V tednu po izidu članka je bilo objavljenih več kot štiri tisoč člankov o našem preimenovanju in vrnitvi imena Andersen. Ne zaradi nas, ampak zaradi imena.
Da boste razumeli, zakaj ga vračamo na zemljevid, moram pojasniti, kako smo sploh prišli do te točke. Sam sem bil pri revizijski hiši Arthur Andersen partner petnajst let. Ko je razpadla, nas je kar nekaj razmišljalo, da ne želimo prestopiti h kateri od drugih štirih velikih revizorskih hiš, zato smo sklenili dogovor z banko HSBC in smo pod njenim okriljem odprli novo podružnico, ki smo jo poimenovali WTAS (Wealth and Tax Advisory Services USA Inc.), prevzeli šest pisarn nekdanjega Arthurja Andersena in s seboj odpeljali 180 zaposlenih.

A pod okriljem banke niste ostali dolgo …

Z banko HSBC smo pet let in pol odlično sodelovali, nato pa smo izvedli menedžerski odkup družbe WTAS in tako smo bili konec leta 2007 povsem samostojni. Ko smo leta 2002 začeli to zgodbo, smo bili prav vsi do zadnjega nekdanji zaposleni iz Arthurja Andersena, tudi večina ljudi, ki smo jih najemali po tistem, so bili nekdanji zaposleni te družbe. Ko smo na primer leta 2006 odprli pisarno v Chicagu, so bili prvi štirje zaposleni tam vsi iz Arthurja Andersena, sčasoma pa se jim je pridružilo še pet ali šest partnerjev, ki so po razpadu revizijske hiše odšli h kateri od drugih štirih velikih, a jim delovno okolje tam ni bilo všeč. Ne glede na to, kaj se je na koncu zgodilo z Arthurjem Andersenom, je dejstvo, da je bilo delovno okolje v tej družbi povsem drugačno kot pri konkurenci, kultura je bila drugačna, pa tudi struktura. To bi vam gotovo potrdili vsi, ki so imeli v karieri priložnost preizkusiti oboje.

Kako drugačna?

Že zasnova družbe je bila drugačna. Podjetje je imelo skupni model za izračun dobička; izračunaval se je na globalni ravni in nato po različnih ključih delil tudi na lokalne partnerje. To je povsem drugače kot pri drugih tovrstnih globalnih družbah, ki poslujejo povsem po modelu franšiz, kar pomeni, da imajo globalno delitev stroškov, mi pa smo imeli globalno delitev dobička.
Izjemno velik poudarek smo dajali na izobraževanje – imeli smo svoj izobraževalni center v St. Charlesu v Illinoisu (ki ga uporabljamo še zdaj), izjemno veliko smo vlagali v zaposlene; prepričan sem, da precej več kot tekmeci. Seveda nismo imeli monopola nad temi vrednotami, a lahko trdim, da smo po nekaterih močno odstopali. In prav zaradi te bogate zgodovine in takšnega načina dela se nam je zdela pravilna odločitev, da preoblikujemo našo blagovno znamko in na prizorišče vrnemo ime Andersen. Najprej smo se sicer imenovali Andersen Tax, letos septembra pa smo opustili besedo Tax in matična družba nastopa le še pod imenom Andersen. Podobno se bo v prihodnjem letu preimenovala večina naših partnerjev v tujini.

Tako omenjene velike štiri revizorske hiše kot mnoge globalne pravno-svetovalne družbe delujejo po partnerskem principu. V tujini na svojo platformo dodajajo partnerje, s katerimi sklenejo pogodbe, ti pa ostanejo pravno samostojne enote, a nastopajo na trgu z imenom matične družbe. Zanimivo se mi zdi, da vaši partnerji v tujini ne prevzamejo nujno imena Andersen, kako to?

Drži. Ime ni tako zelo pomembno, kot sta pomembna naš način dela ter dejstvo, da je storitev povsod na enaki ravni. Ravno danes sem bral v enem od časopisov o našem prihodu v Bosno in Hercegovino, kjer je pisalo, da tja prihaja eden od velikih štirih. To slednje sicer ne drži, nismo eni od četverice, v resnici smo precej manjši in tudi ne delujemo tako kot oni.

Veliki štirje so najbolj znani po svojem revizorskem delu, enako je počel tudi nekdanji Arthur Andersen, vi pa kljub imenu in zgodovini ponujate strankam druge storitve, ravno revizorskih pa ne. Zakaj?

Zunaj ZDA večinoma ponujamo davčna in pravna svetovanja, v ZDA pa zgolj davčna. Revizij ne opravljamo, ker je svet zdaj drugačen, kot je bil nekdaj. Spremenil se je že pred časom. Ko sem bil še partner v Arthurju Andersenu, sem med drugim vodil našo pisarno v Silicijevi dolini. In že takrat so naše svetovalne storitve postajale zelo velik posel. Tako velik, da sploh nismo več sprejemali poslov pod vrednostjo petih milijonov dolarjev. In to leta 1992. Zelo velik poudarek smo torej že takrat dajali svetovanju in počasi se je že kazalo navzkrižje interesov pri ponujanju svetovalnih in revizijskih storitev. Če pogledate delež poslovanja iz svetovanja, lahko vidite, da smo takrat že prehitevali razvoj dogodkov.

Danes postaja to navzkrižje interesov vedno bolj očitno, vedno bolj se ga zavedajo tudi regulatorji. Na Nizozemskem na primer za javno družbo, ki jo revidiraš, ne smeš izvajati nobenih svetovalnih storitev. PricewaterhouseCoopers je bil tam revizor in davčni svetovalec naftnega giganta Royal Dutch Shell, a je zaradi novih predpisov izgubil svetovalno delo. Dve leti pozneje je prišlo novo pravilo; rotacija revizorskih služb. Vedno več jurisdikcijskih področij se odloča za pravila, ki omejujejo, koliko let zapored lahko ista revizijska hiša revidira določeno družbo.

Pravila na tem področju postajajo vedno bolj stroga po vsem svetu.

Da, letos so britanski regulatorji izdali poročilo na 200 straneh, v katerem so priporočili (ne pa še zahtevali), naj velike računovodske družbe ločijo revizorski del od drugega.
Menim, da je bila naša odločitev, da se lotimo svetovalnega dela brez revizijskega, pravilna. Spremenil se je trg in spremeniti se mora tudi poslovni model. Davčno in pravno svetovanje se na mnogih področjih prekrivata in imata veliko skupnega. Revizija in davčno svetovanje pa nimata več ničesar skupnega, ker ne smeta imeti – obstaja vedno več omejitev in prepovedi ter zato vprašanja odgovornosti.

Kaj bo to pomenilo za velike revizorske hiše?

Pričakujem, da se bo v naslednjem desetletju pri velikih štirih revizorskih hišah svetovalni del od njih oddelil, ker gre za drugačen del posla. To bodo verjetno narekovala pravila.
Ko se bo zgodil naslednji gospodarski obrat – kar se lahko že v prihodnjih nekaj letih – in bodo velika podjetja zašla v težave, bodo tožbe kar padale po revizorjih. Ne glede na to, ali upravičeno ali ne, ob nihaju navzdol vsi tožijo revizorje, da niso korektno opravili svojega dela. In ko se bo to zgodilo, boste priča močno povečanemu pritisku regulacije revidiranja. Ne glede na to, ali gre za navzkrižje interesov ali le za vtis navzkrižja, bodo takrat še toliko bolj izrazito prišle na dan ideje vrste regulatorjev po svetu, ki že danes tuhtajo o tem, da revizija in davčno svetovanje ne sodita pod isto streho.
Naša strategija temelji prav na teh pričakovanjih in je zato tako drugačna od vseh drugih. Od sto največjih ameriških davčno-svetovalnih podjetij smo mi edini, ki ponujamo zgolj to vrsto storitev.

V zadnjih letih bolj kot obseg posla očitno širite svojo mednarodno mrežo.

Sledimo drugačni strategiji, osredotočamo se na globalni trg, na regijsko pokritost sveta. Delujemo v 73 državah sveta, od tega ponujamo pravno svetovanje v 64.

Vi ste iz Slovenije – tam smo zdaj sklenili partnerstvo z odvetniško pisarno Mira Senice. To bo postala naša regijska baza. Katarina Kresal iz te družbe bo že kmalu šla z nami tudi v druge države, kjer bomo izbirali nove partnerje; januarja se bo z menoj odpravila za pet dni v Ukrajino, kjer se bova srečala s trinajstimi različnimi družbami. Za naslednje leto imam načrt, da dodamo še 29 novih držav, v katerih še nismo prisotni. Zelo aktivni bomo v Afriki, tam naj bi namreč dodali kar 19 novih držav in tako bomo zaokrožili našo platformo na tej celini, kjer smo že zdaj precej močni. Največja pravno-svetovalna družba v Afriki ENS deluje v šestih državah. Mi smo že zdaj v Afriki prisotni v 22 državah. In vse to smo naredili v le 31 mesecih.
Prav tako smo drugo največje tovrstno podjetje na Bližnjem vzhodu. Tudi tam smo začeli pred 31 meseci, s predstavništvom v Egiptu. V Indijo smo prišli pred 17 meseci, zdaj imamo tam že enajst pisarn. Proces širitve je res bliskovit. Naša strategija je namreč nadaljevanje geografskega širjenja. V nasprotju s pravnimi družbami, ki so usmerjene predvsem v denar, v dobiček, ki si želijo predvsem čim več posla v Londonu, Parizu, New Yorku, San Franciscu, Chicagu, v Singapurju in Hongkongu, si mi želimo biti v Sloveniji in vseh drugih državah. Sam sem Slovenijo v tem procesu obiskal dvakrat, srečali smo se z dvema družbama iz vaše države. Po pregledu vse dokumentacije in srečanjih sem osebno prepričan, da ima Miro Senica najboljšo odvetniško pisarno v Sloveniji.

Vas ni zmotilo, da se njegova pisarna sploh ne ukvarja z davčnim svetovanjem?

To se zdaj spreminja. Pisarna se je okrepila s strokovnjaki z dvačnega področja in pričela oblikovati davčni oddelek, saj je to pomemben delež našega poslovnega modela. Sodelujejo tudi s strokovnjaki za transferne cene in povem vam, da bodo kmalu v davčnem svetovanju postali tekmec velikih štirih, kot člani platforme, ki tudi globalno postaja tekmec najboljšim. Mislim, da je to zmagovalna strategija.

Ali je pri tem pomembno tudi osebnostno ujemanje s partnerji?

Seveda. Z Mirom Senico sva približno enako stara, zato sva se na sestanku hitro ujela, se ponorčevala tako iz sebe kot nekaterih najinih mlajših kolegov. Sam sem ravnokar dopolnil 65 let in rad povem, da usklajujem partnerje v odvetniški pisarni že 34 let, torej več kot polovico svojega življenja. Ob takih izkušnjah rad rečem, da sicer res nimam odgovorov na vsa vprašanja na svetu, ampak na večino jih pa imam.
Včasih se seveda ob osebnih srečanjih pokaže tudi nasprotno, da nismo kompatibilni partnerji. Pred dobrim letom in pol sem bil v Ugandi na srečanju s potencialnimi partnerji in hitro sem ugotovil, da niso primerni kandidati, saj jih nikakor ni zanimala gradnja naše platforme za stranke, ampak le, koliko posla in prihodkov bo. In eden od njih je poskušal name narediti vtis s tem, da mi je ves čas poudarjal, da je leta 2008 na newyorški univerzi končal študij prava. Rekel sem mu: »Jaz sem na tej univerzi predaval pravo leta 1985. Si se ti takrat že rodil?« Odgovoril mi je, da je bil takrat star dve leti. Jaz od takrat nabiram izkušnje in mislim, da sva ugotovila, kakšne reference ima kateri od naju.

Zakaj tak poudarek na širjenju v toliko držav?

Posel je danes močno nadnacionalen. Če želi neko podjetje vstopiti na srbski trg, verjetno že deluje na Hrvaškem, če deluje na Hrvaškem, verjetno tudi v Sloveniji. A za pravno podporo trenutno obstaja le peščica odvetniških družb, ki je prisotna v vseh treh omenjenih državah. In še te, ki so, niso hkrati tudi v Latinski Ameriki, Indiji, na Bližnjem vzhodu.
Naj vam navedem primer, zakaj je to pomembno. Pred kratkim je stik z nami navezala nemška zavarovalnica, ki potrebuje pravno podporo v Nemčiji, Španiji, Latviji, Indiji, Angoli, Ruandi in Braziliji. Koliko podjetij mislite, da jim lahko omogoči podporo v vseh teh državah? Ugotovili so, da so le tri takšne – DLA, Dentons in mi.
Za nas je izjemno pomembno, da ustvarimo globalno platformo. Trg za to vidimo v 183 državah sveta. PWC, ki je največje tovrstno podjetje na svetu, je navzoč v 158 od njih. Mi načrtujemo, da bomo v petih letih delovali v 161 državah. Geografska razpršenost je ključna, saj posli vedno bolj potekajo na več različnih področjih jurisdikcije hkrati, zato podjetja potrebujejo pravnosvetovalne partnerje, ki jim bodo v podporo v vseh regijah, kjer imajo razvejen svoj posel.

Kako pa najdete partnerje na drugem koncu sveta? Kako ste na primer našli Mira Senico?

Imam štiri polno zaposlene ljudi, ki so odgovorni za raziskavo trga. Ko se usmerimo v neko državo, pregledajo in preverijo vsa mogoča primerna podjetja tam. Na primer, ko smo šli na Hrvaško, so preverili 76 odvetniških pisarn. Ko sem to omenil nekomu na Hrvaškem, ni mogel verjeti, prepričan, da jih toliko sploh ni! »O, pa so,« sem mu lahko zatrdil. Ko sem dobil seznam in raziskavo o vseh teh podjetjih, sem jih pregledal in skrčil seznam na 29 družb. V naslednjem koraku trije moji zaposleni pripravijo bolj poglobljeno raziskavo o vsaki družbi z mojega seznama. Tako dobimo ožji izbor. Za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo smo tako prišli do seznama 19 zanimivih podjetij, s katerimi smo se jaz in še osem partnerjev srečali. Po opravljenih pogovorih so ostali štirje najbolj primerni. Postopek smo začeli pred letom in pol, maja smo nato obiskali regijo in na koncu izbrali prave partnerje.
Brez oklevanja lahko rečem, da smo se v vaši regiji izstrelili med tri najpomembnejše – in to čez noč (v dveh mesecih, če smo zelo natančni). Naša posebnost je tudi to, kako močno smo osredotočeni na naše partnerje, močno smo usmerjeni v sodelovanje in vedno pripravljeni prisluhniti. Po angleško rad rečem »you don't always get your way, but you always get you say (ni vedno vse po vaše, vedno pa lahko poveste svoje mnenje). Moč celotne ekipe je tista, ki nas bo popeljala do zmage.

Ji vse obiskujete osebno? Ste potem ves čas na poti?

Potujem pa res veliko. Letos sem preletel že okrog 400.000 milj. Letim tako pogosto, da imam pri nekaterih letalskih družbah že precejšnje privilegije. Na primer pri United Airlines; če moram prestopati z enega leta na drugo in vmes ni veliko časa, me pred letalom že čaka avto, ki me takoj odpelje do vstopne točke na naslednji let. Naporno je toliko potovati, a takšen je naš načrt širitve. Mislim, da obstaja le še ena družba, ki se loteva podobne strategije kot mi, in to je Dentons.

Kaj pa delajo tekmeci?

Mnoge druge svoje delovanje precej bolj koncentrirajo, zlasti na ZDA. A vedno govorim, da bo delež ameriškega trga v svetovnem vedno manjši in naš trenutni predsednik ta proces le še pospešuje. Kljub temu pa še vedno drži, da predstavljajo ZDA 24 odstotkov svetovnega BDP, podjetja, ki imajo sedež v ZDA, pa so zaslužna za kar 55 odstotkov svetovnega BDP. Prej rečenemu navkljub se je torej treba zavedati, za kako pomemben trg gre. Če bi bila npr. Kalifornija s Silicijevo dolino samostojna država, bi se po BDP uvrstila na peto mesto, pred Veliko Britanijo in Francijo! Pravzaprav se po tem merilu že približuje Nemčiji, čeprav ima ta več kot dvakrat toliko prebivalcev.

Vaš priimek v nemščini pomeni namero. Kakšna je vaša namera z družbo Andersen? Želite biti največji na svetu?

Imamo petletni načrt, ki vključuje 88 držav (tako bomo dosegli 161 držav). Naš cilj je imeti globalno platformo, na kateri bomo lahko servisirali podjetja, ki potrebujejo podporo v več različnih jurisdikcijah. Kajti posel je – brexitu, Trumpu in Putinu navkjub – globalen! In družbe se trudijo vedno bolj razširiti svoj posel. Tudi velika podjetja v Sloveniji delujejo na Hrvaškem in v Srbiji ali pa se tja še nameravajo podati. To je naraven, evolucijski proces posla.

Očitno ves čas namenjate širitvi podjetja, ali vendarle še vedno delate tudi s strankami?

Moja knjižica strank je najdebelejša v podjetju. Imam 23 strank in že sedemnajst let, odkar smo samostojni, sem vsako leto partner, ki je pripeljal največ posla in zaračunal največ storitev strankam. Veste, zelo dobro razumem ta posel, ker sem vanj vpet vsak dan. Čez dve uri imam na primer sestanek z našo največjo stranko, človekom, ki ima pod palcem petdeset milijard dolarjev. Kot posameznik. In meni je v užitek skrbeti za naše stranke, delo mi je v veselje.

Ali zaradi tega trpi zasebno življenje?

Moja žena gre na pot vedno z menoj. Ravno danes je 40. obletnica najine poroke, zato delam od doma. Pred mano je še kar nekaj poti po svetu, a sem se naučil biti izjemno učinkovit. Običajno sem na poti deset dni na mesec, včasih nekaj več. Na vsako vzamem s seboj pet do deset sodelavcev, tudi zato, da vidijo, kako stvari potekajo, spoznavajo posel in nabirajo izkušnje. Mene vse to zelo veseli, sem pač entuziast. In tako bom deloval tudi v prihodnje.