Posel: Imajo več sreče ali so enostavno pametnejši od vas?

»Nimam sreče,« je pogost izgovor tistih, ki ne znajo sprejeti odgovornosti za življenjske neuspehe. Med objokovanjem lastne usode večkrat zavistno gledajo uspešnejše ljudi ‒ »rojene pod srečno zvezdo«. Toda, kaj če je vse res in imajo eni srečo, drugi ne? Je od sreče odvisen tudi uspeh podjetij?
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Naključja so sestavni del življenja. S to tezo se bo strinjala večina tistih, ki ne verjamejo povsem v biblične zgodbe o kreaciji sveta in usodi. Je naključje, da ste se rodili prav vi? Da, in to izredno veliko. Verjetnost, da boste na svet privekali prav vi, je po oceni strokovnjakov menda ena proti 400.000 ali celo 700.000 milijard. Zadetek na lotu je primerljivo vsakdanji dogodek. Sprehod po poti te logike pripelje do zaključka, da so sreča oziroma naključni dogodki od nekdaj izredno pomembni gradniki naše realnosti, od neštetih mutacij v procesu evolucije, do rojstva posameznika kot tudi njegovega uspeha v življenju, zasebnem in poslovnem.

Je mogoče, da gre samo za naključja?

Zgodb, ki potrjujejo to tezo, ni malo. Nekateri imajo preprosto srečo. Chris Hughes se je iz mesteca v ameriški zvezni državi Severna Karolina prebil do šolanja na univerzi Harvard, kjer si je v drugem letniku za sostanovalca izbral Marka Zuckerberga. To je bila Hughesova vstopnica v Zuckerbergov popoldanski projekt. Njegov delež v družbenem omrežju Facebook mu je prinesel 500 milijonov dolarjev.

Igra naključij ima v poslovnem svetu precej večjo težo, kot bi si upala priznati večina podjetnikov.

Še eno takšnih zgodb je v uvodu svojega eseja o dejavniku sreče v poslovnem svetu opisal Richard Wiseman. »Barnett Helzberg Jr. je bil srečen človek,« je začel. Bil je draguljar, ki je v dolgi karieri zgradil imperij z več kot stotimi draguljarnami povsod po ZDA. Veriga Helzberg Diamonds je v 90. letih ustvarjala okoli 300 milijonov dolarjev letnih prihodkov. Helzberg je živel svoje sanje, ko se je nekega dne leta 1994 sprehajal po New Yorku in pri hotelu Plaza zaslišal neko žensko zaklicati: »Gospod Buffett!« Spraševal se je, ali ni to morda znani vlagatelj Warren Buffett. Osebno ga še ni srečal, toda vedel je, po kakšnih merilih ocenjuje podjetja, v katera namerava vložiti denar. Helzberg je ravno dopolnil 60 let, že nekaj časa je razmišljal, da bi se upokojil in podjetje prodal. Pristopil je do neznanca, za katerega se je izkazalo, da je res Warren Buffett, in se mu predstavil. Kakšno leto zatem je Buffett prevzel verigo Helzberg Diamonds ‒ vse zaradi naključnega srečanja na pločniku sredi večmilijonskega mesta.
Igra naključij ima v poslovnem svetu precej večjo težo, kot bi si upala priznati večina podjetnikov. Podjetij, ki jim uspe zato, ker so izjemna, je v resnici zelo malo, je v eni svojih študij ugotovila profesorica Rebecca Henderson, ki poučuje na Harvard Business School.

Pixabay
Pixabay

Michael E. Raynor, Muhmatz Ahmed in Andrew Henderson s Teksaške univerze v Austinu so v raziskavi »Imajo odlična podjetja zgolj srečo?« analizirali 85 odstotkov podjetij z ameriškega delniškega trga med letoma 1966 in 2006 – količino analiziranih podatkov bi lahko primerjali z 230.000 podjetniškimi leti ali, če hočete, letnimi poročili. Razvrstili so jih v skupine od 0 do 9 glede na uspešnost poslovanja, nato so pozorno spremljali, kolikokrat prehajajo med skupinami. Iz velikanske baze podatkov so izluščili 287 zelo uspešnih podjetij in analizirali njihovo poslovanje. »Ugotovili smo, da je samo eno od štirih res uspešnih podjetij izjemno.« Da je uspešno zaradi ravnanja vodstva. »Vsa druga res uspešna podjetja se niso bistveno razlikovala od povsem povprečnih, ki so bila uspešna zaradi srečnih naključij,« je Raynor zapisal v članku za Harvard Business Review.


Je sreča odločilni faktor na nogometni tekmi?


Sam svoje sreče kovač

Večina raziskav o učinkovitosti in uspešnosti poslovanja podjetij se ukvarja z razlogi, od izvirnosti ideje, načina vodenja, kakovosti vodilnih kadrov, kvalitete proizvoda ali storitve, inovativnosti … Iščejo vzorce v njihovem uspehu.
Cilj večine avtorjev je bil pisanje receptov, po katerih bi lahko tudi druga podjetja bila uspešna. »Čarovnije, ki jo nekateri promovirajo v knjigah in študijah, ni mogoče poustvariti,« je prepričan dr. Črt Kostevc z Ekonomske fakultete v Ljubljani. To velja tako za podjetja kot uspešne posameznike. »Kaj je zveličavni poduk, ki si ga lahko od Warrena Buffetta sposodijo vlagatelji? Boste res uspešni, če boste začeli vstajati ob pol petih zjutraj kot Tim Cook, prvi mož Appla?« se sprašuje.
Poslovni svet je sestavljen tako iz znanja, ustreznih poslovnih modelov, menedžerskih prijemov kot tudi naključij. »Že ko gledamo zaključna poročila podjetij, ko se z njimi pogovarjamo, vidimo, da njihovo poslovanje spremlja ogromno naključji,« je poudaril Kostevc in dodal, da so ta sestavni del tako uspehov kot neuspehov: »Eno katastrofalno leto ali en velik propadel posel je lahko dovolj, da ugasne zelo perspektivno podjetje, ki se je na primer močno zakreditiralo.«

Mark Zuckerberg, Facebook: »Ne moreš biti tako uspešen samo s trdim delom in dobro idejo… Imeti moraš tudi srečo.«

Naključja oziroma sreča krojijo usodo podjetij in posameznikov. »Ne moreš biti tako uspešen samo s trdim delom in dobro idejo … Imeti moraš tudi srečo,« je denimo dejal Mark Zuckerberg. »Imel sem res veliko srečo,« je nekoč priznal Bill Gates, ustanovitelj tehnološkega velikana Microsofta in do nedavnega najbogatejši zemljan. Švicarski sociologi, ki so leta 2009 govorili s stotimi bogataši, so dobili podobne odgovore, podobni so bili tudi rezultati študije v Nemčiji šest let pozneje.

Pixabay
Pixabay


Toda sreča seveda ni edini odgovor za uspeh, še zdaleč ne, je za Financial Times zatrdil Rainer Zitelmann. »Večina bogatih ne pripisuje svojega uspeha sreči zato, ker bi bila pravi razlog za njihovo bogastvo, ampak ker sklicevanje na naključja vzbuja manj zavisti,« je pojasnil in dodal: »Če reče nekdo, 'imel sem srečo', se sliši precej bolje kot 'pametnejši sem od tebe'«.
Če se vrnemo h Gatesu. Po eni strani je nedvomno človek, rojen pod srečno zvezdo, iz faliranega študenta se je razvil v enega najbogatejših in najbolj vplivnih ljudi na svetu. In res se lahko strinjamo, da je imel srečo. Prvič zato, ker se je rodil v premožni družini, ki ga je poslala na šolanje v zasebno šolo, kjer je lahko uporabljal računalnik, kar je bila tedaj redkost. Drugič zato, ker je odrasel ravno v času revolucije na področju osebnih računalnikov. In tretjič, ker je imel prijatelja Paula Allena, ki je opazil članek o mikroračunalniku Altair, kar je privedlo do ideje o pisanju programa Altair Basic. Je imel Bill Gates srečo? Da, toda hkrati v New York Timesu poudarjajo, da je bilo v podobnem položaju kar nekaj njegovih sodobnikov. Toda nihče ni pustil šole, nihče ni prebedel skoraj vseh noči, nihče ni hrane metal vase, da bi mu ostalo več časa za programiranje. Imel je sposobnosti in željo, da srečna naključja izkoristi. Morda največje srečno naključje je bil dan, »ko je Gary Kildall šel letet«. Kildall je bil ustanovitelj podjetja Digital Research, ki je imelo leta 1980 poleg Appla najboljši operacijski sistem za osebne računalnike. Ko so ga obiskali predstavniki družbe IBM, jih je odslovil, da bi lahko užival s prijatelji v svojem rekreativnem letalu. IBM se je zato obrnil na Microsoft, katerega operacijski sistem je poganjal njihove osebne računalnike. Vse drugo je zgodovina.
Pravega recepta za poslovni uspeh v tem negotovem svetu ni. Podjetja in podjetniki morajo imeti znanje, vizijo, prave sodelavce in pravi proizvod. A hkrati je ključno tudi to, kako se odzovejo na srečna ali nesrečna naključja na poslovni poti.



»Izjemno, lahko naredim intervju z vami?«

Rebecca Henderson je v raziskavi, opravljeni še v času, ko je poučevala na univerzi MIT, razkrila metodo, s katero je študentom skušala ponazoriti, kako pomemben dejavnik v poslovnem svetu je lahko sreča. Predavanja pri predmetu Strateški menedžment je vedno začela tako, da je prosila vse študente v predavalnici, naj vstanejo. Vsak je vrgel kovanec. Če je padla cifra, je moral sesti, če je padla glava, je ostal na nogah. Ker je bilo običajno v predavalnici okoli 70 študentov, je po šestih ali sedmih krogih na nogah ostal samo en študent. K temu je Hendersonova pristopila in ga začela spraševati: »Kako ti je to uspelo? Sedemkrat zapored glava! Te lahko intervjujam za revijo Fortune? Je ključna tvoja majica? Kaj pa gib v zapestju? Lahko naredim študijo o tebi?« Hendersonova je s tem primerom želela pokazati, kako hitro ljudje podležemo skušnjavi, da najdemo razlago za v resnici povsem naključne dogodke. Enako je s podjetji, katerih uspeha pogosto ne moremo pojasniti drugače kot s srečo.


PREBERITE ŠE:

  • Delova podjetniška zvezda je Polycom
  • Polycom: Znamo narediti dobre izdelke, ki so tudi konkurenčni
  • Kjer zasijejo podjetniške zvezde in se cedita med in mleko

Več iz rubrike

ikonomija

Apple kupil startup, ki lahko iPhone spremeni v POS-terminal

Apple bo uporabnikom omogočil, da preko IPhonov tudi sprejemajo plačila, ne le plačujejo.

ikonomija

Hekerji v iPhonih in iPadih našli ranljivost, ki je ni mogoče odpraviti

Skupina kitajskih raziskovalcev je spregovorila o tem, kako vdreti v iPhone in iPad. Odkrili so ranljivost, povezano z varnostnim čipom SEP.

ikonomija

Kje slovenska podjetja vidijo razloge za digitalno poslovno preobrazbo

Smo na stopnji digitalnega razvoja, ko večina podjetij že ve, da morajo nekaj storiti; težava je predvsem v tem, da ne vedo točno kaj in predvsem kako to izvesti, da bodo njihove investicije tudi don…

ikonomija

Gornik: Pri delu od doma je najtežje ohraniti notranji utrip podjetja

Pogovor z direktorjem podjetja Better, ki pravi, da se je komunikacija s strankami med epidemijo izboljšala, znotraj podjetja pa primanjkuje socialnih stikov.

Komentarji: