Populisti lahko ogrozijo naš trg delovne sile

EAPM danes povezuje 32 nacionalnih združenj in šteje četrt milijona članov. Zveza je bila ustanovljena leta 1962, ustanoviteljice pa so Francija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija in Švica. Države iz Vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, so se včlanile v devetdesetih letih. Zveza trenutno združuje 250.000 kadrovskih strokovnjakov. Lucas van Wees se je udeležil prvega kongresa EAPM v Sloveniji, ki je potekal v začetku aprila na Bledu.
 

Na predavanju na otvoritvi tega vseevropskega kadrovskega kongresa ste govorili o demografskih trendih, podnebnih spremembah in populističnih političnih strankah. Kakšno zvezo imajo z upravljanjem človeških virov?
 

Populacija v Evropi se močno stara. Če populistične stranke, ki niso več izjemne in na obrobju, pridobijo možnosti za večino v marsikateri evropski državi, to lahko vodi v velik primanjkljaj na trgu delovne sile. V naši državi so včeraj objavili poročilo o številu tujih delavcev. Nizozemska ekonomija ima 10 milijonov delavcev, 10 odstotkov je že tujih. Polovica jih prihaja iz držav Evropske unije, druga polovica pa iz drugih delov sveta. Polovica jih ostane vsaj štiri leta, potem pa se selijo drugam. Tuje delavce potrebujemo. Poljska danes iz Ukrajine uvaža na milijone delavcev, ker imajo veliko pomanjkanje, saj so poljski delavci odšli v druge države. Če se pritisk populistov na nacionalne politike poveča, bo imel velik vpliv na preseljevanje in s tem na uspešnost naših ekonomij in blaginje. Na naši univerzi je eden od treh znanstvenikov tujec, torej ni Nizozemec, pa tudi mnogi študentje na Nizozemskem prihajajo s celega sveta.
 

Kaj pa imajo z upravljanjem človeških virov podnebne spremembe?
 

Kdo bo plačal račun za posledice podnebnih sprememb? Če pogledamo podatke o neto uvozu v Evropsko unijo, vidimo, da je odstotek blizu 75. Smo močno odvisni od drugih držav. Glede na dogovor v Parizu moramo močno zmanjšati emisije CO2. Kalkulacije Evropske komisije kažejo, da če zmanjšamo emisije, bomo lahko tudi finančno pridobili. Vprašanje pa je, kako se bomo preobrazili v svet brez CO2 in imeli pri tem tudi ekonomske koristi. Če bi bili pri uvajanju sprememb prvi, bi bila to dobra podlaga za izvoz naprednih brezogljičnih tehnologij v države zunaj EU.
 

Razumem, a ker sva na kadrovskem kongresu, me zanima, kako naj si kadroviki razlagajo te vaše misli oz. kako bo to vplivalo na njihovo delo.
 

Če želimo narediti to tranzicijo, ki bo vplivala na mnoga podjetja v vseh državah, kdo jo bo izpeljal? Imamo pomanjkanje tehničnih kadrov – če torej želimo spremeniti družbo, moramo spremeniti organizacije. Moramo izobraziti in prekvalificirati ljudi ter ustvariti gorivo, da bo izpeljala to tranzicijo. Gre za veliko zgodbo, ki vključuje vse nas. Ne le kadrovike, ampak vse deležnike. Industrije morajo spremeniti svoje modele in delovanje, da zmanjšajo emisije; potrebujemo nove rešitve in proizvode, ki bodo trajnostno naravnani, torej bo veliko podjetij lahko naredilo nove poslovne priložnosti.
 

Za uspešnost Nizozemske je bilo ključno sodelovanje, ki se je zapisalo v naš DNK, ko smo se morali že davno v zgodovini obraniti nevarnosti vode, ki bi nas lahko izbrisala z obličja zemlje.

Na kadrovskem področju delate že mnogo let. Kaj se je v teh desetletjih najbolj spremenilo?

Upravljanje ljudi ni le stvar kadrovskih oddelkov, ampak celotnega vodstva. Mnogi menedžerji zdaj razumejo, da če želiš imeti v organizaciji ljudi, ki bodo naredili dodatno miljo, jih moraš navdihniti, oni pa ti morajo zaupati, sicer boš izgubil v vse močnejši konkurenci. Ni čarobne formule, praks je ogromno, uspešnost pa je odvisna od konteksta.
 

Nedavno sem na konferenci o inovacijah in raziskavah v Evropski uniji, ki v rasti nekoliko zaostaja za ZDA in Azijo, o razlogih za to govorila z direktorjem enega najuspešnejših slovenskih visokotehnoloških podjetij, ki mi je odvrnil: »Oni delajo 12 ur na dan. Bi bili vi pripravljeni delati tako dolgo?« Je to res razlog za zaostanek v uspešnosti evropskih ekonomij?
 

Ne bi se strinjal, da Evropa tako zaostaja. Če pogledamo rast konkurenčnosti, so marsikatere evropske države na vrhu. Švica na prvem mestu, Nizozemska na četrtem, Nemčija na petem, Švedska na sedmem, Finska pa na desetem.

To drži, ampak napredek je vsako leto nižji, na lestvici največjih tehnoloških podjetij ni niti enega evropskega, tudi v drugih industrijah nimamo globalnih prvakov. Na to moramo zagotovo paziti.

Zagotovo ne smemo zaspati in moramo razmišljati o prihodnosti in ukrepih, ki jih moramo sprejeti že danes. Po drugi strani pa so nove ekonomije v fazi razvoja in do določene mere je Evropa veliko bolj zrela, predvsem na področju novih tehnologij. Prvi smo izrazili zaskrbljenost glede velikih podatkov in sprejeli regulativo GDPR, s čimer se je sprožila tudi razprava preko Atlantika. Tam sedaj govorijo o regulaciji digitalnih velikanov po našem vzoru. Drži, da velika tehnološka podjetja, tudi tista s področja razvoja človeških virov, niso v Evropi, ampak so v ZDA in drugod. Zato je prav, da Evropo glede tega skrbi. V Nemčiji je trenutno razprava o tem, da bi država morala imeti sklad, ki bi financiral rast zagonskih podjetij in jih tako zadržal v evropskih rokah, saj ta podjetja investicije običajno dobivajo iz Amerike ali Kitajske, s tem pa na lastnike iz tistih držav prenašajo tudi lastništvo.
 

Naj obrnem svoje vprašanje. Kako 12-urni delovnik, ki je na Kitajskem nekaj običajnega, pripomore h konkurenčnosti in produktivnosti nacionalne ekonomije?
 

Delati veliko ne pomeni vedno delati pametno. Vzemimo za primer ekonomijo države, iz katere prihajam, ki je zelo učinkovita in uspešna. Ljudje pri nas ne delajo toliko ur na dan. Mislim, da lahko dosežemo veliko, če delamo pametno. Smo v drugačni fazi razvoja, večinoma naše ekonomije temeljijo na znanju in storitvah. Je pa še veliko potenciala. Čeprav smo majhna država, imamo le 17 milijonov ljudi, imamo tudi izjemno velika in uspešna podjetja ter smo tudi domovina prve multinacionalke na svetu. To je bilo trgovsko podjetje, ki je trgovalo po celem svetu in je prvo imelo tudi delniški sistem lastništva.
 

Kje so razlogi, ki so nizozemsko ekonomijo pripeljali na to raven?
 

Zagotovo je pomembna naravna danost ta, da se vse velike reke Evrope končajo pri nas, kjer se stekajo v nizozemsko morje. Zaradi tega smo bili uspešni pri vzpostavitvi dolga leta največjega pristanišča na svetu, Rotterdama [sedaj je šesto največje na svetu, prehitela so ga azijska pristanišča]. Druga stvar je, da smo po površini relativno majhni, velik del našega ozemlja pa je pod morsko gladino, zaradi česar smo se že v srednjem veku morali s skupnimi močmi boriti proti temu, da nas voda ni poplavila. To je v naš DNK zapisalo sodelovanje in željo, da mora biti za vse vpletene deležnike vedno občutek zmage.
Kompromisi so pomemben del naše politike, enako med delodajalci in delojemalci. Imamo spore, a ne trajajo dolgo. Mnogo Nizozemcev govori vsaj en tuj jezik, marsikdo pa več. Bili smo močna trgovinska država, trgovali smo po celem svetu, zato smo vedno imeli občutek, da je znanje tujih jezikov pomembno.
 

Pri Nizozemski me vedno fascinira dejstvo, da je s svojo majhno površino največja svetovna izvoznica paradižnika, pa še zdaleč nimate toliko sonca kot Mehika in Španija, ki Nizozemsko iz leta v leto težje dohitevata po proizvodnji paradižnika. Tudi tukaj, kot vem, je bilo odločilno povezovanje in sodelovanje nizozemskih kmetov, da ste dosegli tak uspeh.
 

To imenujemo prehranska dolina. Gre za zelo znanstven pristop k proizvodnji hrane, ki ga poleg kmetov vodi tudi ena izmed naših univerz, s čimer smo postali pomembna svetovna izvoznica hrane. To je za majhno državo zelo fascinantno, imate prav. Pomemben razlog za našo uspešnost je poleg sodelovanja tudi naša varčevalna naravnanost, ki se kaže v uspešnosti naših zasebnih pokojninskih skladov. Ti skladi so zelo bogati, ker investirajo v države po svetu, imajo velike donose, mislim, da smo tretji največji investitor v ZDA. Investirajo pa tudi v mnoge druge države po vsem svetu.
 

Ali menite, da bomo v Evropi v prihodnosti šli v smeri Kitajske in delali vedno dlje ali bomo svoje delovne urnike le skrajšali?
 

To bo odvisno od tehnologije in demografije – katera črta na grafu bo hitrejša in kdaj se bosta sekali. Tretji dejavnik je uspešnost ekonomij. Politika je sistem za distribucijo blaginje. Ljudje so optimistični, če vedo, da bo tudi v prihodnosti dobro poskrbljeno zanje. Če bo razvoj tehnologije omogočil, da bomo lahko delali več z manj ljudmi, potem bomo lahko zagotovili to blaginjo. V Evropi moramo biti tisti, ki bomo zagovarjali, da tehnologija dela za človeka in ne obratno. Ko bomo to dosegli, bomo zagotovo delali manj – ali bo to šest ur na dan ali le štiri dni na teden, pa bomo še videli.