Politični polomi ne motijo posla, Slovenija in Italija rasteta skupaj

Italija je v gospodarskem smislu naša zelo dobra prijateljica. Predstavlja drugo najpomembnejšo partnerico v blagovni menjavi, takoj za Nemčijo. Izmenjamo si med 8 in 9 milijard evrov. Je drugi največji izvozni trg, ki vztrajno raste, lani je bil na primer za 9,2 odstotka višji kakor predlani. Največ blaga smo izvozili v Nemčijo (20,3 odstotka celotnega blaga), takoj za njo pa je že Italija (12,4 odstotka). Tu se naša navezanost na Italijo ne konča, tudi pri uvozu je Italija naša druga najpomembnejša partnerica, namreč od zahodne sosede smo uvozili 15 odstotkov vsega blaga – za skoraj 4,5 milijarde evrov. Najpomembnejše uvozno blago iz Italije sta bencin in dizelsko gorivo. Narašča pa ne le blagovna menjava, Slovenija postaja za Italijo zanimiva tudi s turističnega vidika.Obisk Italijanov je zrasel v obdobju 2014-2018 za kar 40 odstotkov. V letu 2018 je največji delež tujih gostov prišel prav iz Italije (14 odstotkov), skupaj jih je bilo namreč 570 tisoč, opravili pa so milijon tristo dvajset tisoč nočitev. Potencial za sodelovanje in poslovna partnerstva je še precej neizkoriščen, trdijo gospodarstveniki, inovatorji, turistični delavci in predstavniki državnih institucij na dogodku v Rimu.

Kaj pa recesija?

Zagnanost podjetnikov za poslovno sodelovanje blaži grenak priokus italijanske recesije. Zahodna soseda je pred kratkim razglasila, da je konec preteklega leta zapadla v recesijo. Obseg BDP se je po 0,1-odstotnem padcu v tretjem četrtletju v zadnjem trimesečju znižal za 0,2 odstotka. Tako je Italija prva in edina med državami EU in prva od industrijsko razvitejših držav na svetu, ki je znova zašla v recesijo. Napovedi kažejo, da slabše finančne stanje sosede ne bo oklestilo slovenskega gospodarstva. Recesijo finančniki pripisujejo upočasnjevanju gospodarstva v drugih trgovinskih partnericah. Okrevanje že napovedujejo, država pa ostaja izpostavljena mednarodnim trendom. Prav zaradi tega Italijani zelo radi krepijo sosedske odnose in spodbujajo različna partnerstva na ravni EU. Pred dvema letoma so tako na Brdu pri Kranju predlagali slovensko-italijansko poslovno druženje in krepitev gospodarskih odnosov.

Katera država »izkorišča« katero?

Slovenija je v primerjavi z Italijo zelo majhna država, njeno glavno mesto ima toliko prebivalcev kot naša cela država, Italijanov pa je kar tridesetkrat več kot nas.


To seveda ne pomeni, da ne predstavljamo zanimivega trga. Obratno. Slovenija postaja vse bolj in bolj zanimiva prav zaradi majhnosti in lažjega obvladovanja. Poleg tega da imamo odličen strateško geografski položaj, smo Italijanom zelo blizu, poznajo pa nas predvsem kot izjemno produktivne ljudi s kvalitetno izobrazbo, darom za tuje jezike in z visoko delovno etiko. Opažajo, da je Slovenija varna država, v kateri je življenje prijetno in lahkotno ter za ljudi dobro poskrbljeno (navdušujejo se nad našim zdravstvenim sistemom). Seveda pa ima tudi Italija precej pozitivnih lastnosti, ki lahko dobro vplivajo na našo ekonomijo. Je ena izmed največjih gospodarstev v EU, njen BDP znaša več kot 1720 milijard evrov letno. Je dobro logistično izhodišče in ima razvejano prometno infrastrukturo (Italijanom zavidamo predvsem zelo funkcionalno železniško omrežje). Sektorji, ki so v Italiji najbolj izpostavljeni, so robotika, dizajn, kulinarika in moda, želijo pa si vse več vlagati tudi v ekologijo, tehnologijo in razvoj pametnih mest. To pa so področja, ki so izredno zanimiva tudi za Slovenijo. Ena pomembnejših »dobrot«, ki nam jo lahko ponudijo sosedi, pa je etiketa »Made in Italy«, ki vsak izdelek ponese na višjo raven. Gospodarska simbioza že dolga leta piše dobre zgodbe, a v luči okrepitve gospodarskega sodelovanja so se obe ministrstvi za gospodarstvo, slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, javna agencija Spirit, Italian Trade Agency ter obe veleposlaništvi lotili priprave dogodka s poudarkom na predstavitvi naložbenih priložnosti, predvsem v Sloveniji. Dogodka se je udeležilo 140 podjetnikov, inovatorjev, finančnikov in predstavnikov državnih institucij. Našo delegacijo je vodil državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Poleg predstavnikov zgoraj naštetih organizacij so dogodku v večnem mestu prisostvovali še predstavniki STO, SDH, DUTB, Strateško razvojnih-inovacijskih partnerstev, Centra odličnosti Vesolje.si ter predstavniki slovenskih podjetij Riko Hiše, Kolektor Microtel, Balmar ter Aquafil.

Sodelovanja, ki so prinesla obema stranema veliko rast

V eni izmed najstarejših investicijskih zgodb nastopa podjetje Aquafil. Ljubljansko kemijsko in tekstilno podjetje Julon, proizvajalec najlona in industrijskih talnih oblog, je eno prvih v Sloveniji, ki so ga prevzeli tuji vlagatelji. Leta 1995 je z dokapitalizacijo njegov večinski lastnik postalo italijansko podjetje Aquafil, ki je kasneje povečalo delež lastništva na stoodstotnega. Edi Kraus, generalni direktor, pove, da podjetje beleži stalno rast in da so dve leti nazaj ustvarili kar 209 milijonov prihodka in osem milijonov čistega prihodka.

Po lastniški spremembi so se začela velika vlaganja v proizvodnjo, robotizacijo in optimizacijo procesov, njihovi izdelki so postali visokokakovostni, dobili so oznako »Made in Italy« in tovarna v ljubljanskem BTC-ju je ena najmodernejših tovarn v Evropi.
Ni pa le italijanska investicija v slovensko podjetje tista, ki pripelje do strme rasti uspeha. Slabi dve leti nazaj je idrijski koncern Kolektor prevzel Micotel Group, ki ustvarja 45 milijonov prihodkov letno in ima več kot 350 zaposlenih. Deluje v štirih državah, v Italiji, Nemčiji, Franciji in na Kitajskem. Ključna za Slovence je bila sinergija programov podjetij, saj v Micotelu izdelujejo tlačne in kombinirano tlačno-temperaturne senzorje, ki jih že vrsto let uspešno dobavljajo tudi avtomobilski industriji. V podjetju pojasnjujejo, da od prevzema dalje beležijo stalno rast.
Malce pred slovensko investicijo v Microtel pa je z italijansko pomočjo Novo mesto zasijalo kot eno prvih evropskih mest, ki na inovativen način sledi krožnemu gospodarstvu. To jim je uspelo s pomočjo skoraj 70 let starega podjetja Lucart, ki na leto izdela le malo manj kot 400 tisoč ton različnega papirja. Projekt so sprva uvedli v osnovne šole, nato pa v celo mesto. Iz starih tetrapakov so izločili aluminij in iz kartona naredili papirnate brisačke ter toaletni papir, aluminij pa so porabili pri izdelavi novih stojal in držal papirja. S tem sledijo cilju, da Novo mesto samostojno izdeluje higienski papir za lastne potrebe. Francesco Pasquini iz Lucarta je udeležencem pojasnil, da je Slovenija popolna država za tovrstne ideje, saj smo inovativni, odprti za zelene politike, majhni, obvladljivi ter blizu Italije. »Ker ima Novo mesto le 68 tisoč prebivalcev, je bilo lažje izvesti tako zanimiv projekt, pri katerim sodelujemo s slovenskim Valtexom. Novomeščani odvržejo letno 220 ton embalaže in iz nje se lahko izdela 98 ton higienskega papirja, zaradi katerih prihranimo posek 45 hektarov gozda,« razloži.

Projekt, ki bo v svoji polni luči zasijal šele letošnje poletje, je vesoljsko sodelovanje med Centrom odličnosti Vesolje.si ter podjetjem Avio. Slednje namreč izdeluje rakete, na eni izmed njih pa bo v vesolje poletel slovenski satelit Nemo HD. Ta bo zbiral podatke o Zemljini površini, kar bo pomagalo pri urbanizmu, ekoloških politikah ter organizaciji kmetijstva, gozdarstva in transporta. Nosilna raketa VEGA, ki sta jo razvili Italijanska in Evropska vesoljska agencija, se bo nahajala v orbiti na višini 600 kilometrov.
Še eno sodelovanje deluje v dobrobit ekološkim vzgibom obeh družb. Več italijanskih podjetij je s pomočjo podjetja Riko Hiše na severu Italije izvedlo kakovostne, zanesljive, okolju prijazne montažne gradnje, ki že danes zagotavljajo varen, varčen in dovršen dom mnogim Italijanom, željnim kakovostnejšega bivanja, pove projektni vodja Peter Pucer. Hiše omogočajo vključevanje pametnih tehnologij za dom prihodnosti, kar je eden izmed ciljev italijanske strategije.

Kje so še neizkoriščeni potenciali?

Ena izmed skupnih točk držav je vizija izgradnje družbe prihodnosti.

To bomo na naši strani dosegli s pametno transformacijo in pri teh izzivih nam Italijani lahko pomagajo, saj so zelo osredotočeni, pove Peter Wostner iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Obe državi delita pogled na prihodnost družbe, do katere bomo prešli s procesi digitalizacije, industrijske politike 4.0 in krožnega gospodarstva. Slovenska in italijanska vlada namreč močno spodbujata razvoj teh sektorjev, zato bi lahko s sodelovanjem hitreje prišli do zapisanih ciljev, kot so zelena mobilnost, pametne tovarne, inovacijski materiali in sodobne kompetence človeškega kapitala. Ker je Slovenija že postavljena na zemljevid italijanskega izvoza, investitorjev in podjetij, željnih mednarodnega sodelovanja, bo po vsej verjetnosti tovrstnih sodelovanj v prihodnosti še več.
Ne le pametna transformacija, veliko neizkoriščenega potenciala za sodelovanje je tudi na področju turizma, umetnosti, kulinarike in mode, ker imata obe državi veliko talentov, ki se dopolnjujejo, napove Roberto Luongo, generalni direktor Italian Trade Agency, ki skrbi za promocijo italijanskih podjetij v tujini.
Največ potenciala ima seveda turizem, kljub temu da so Italijani že najštevilčnejši gostje pri nas. Za to se lahko zahvalimo uspešni promociji in mnogim kampanjam Slovenske turistične organizacije (STO). Ta predstavlja Slovenijo kot avtentično, zeleno državo, ki razvija trajnostni turizem. »Italijanskim gostom niso več dovolj morje, plaža in dobra hrana, želijo nekaj več. In to dobijo pri nas,« pove Aljoša Ota, direktor predstavništva STO v Italiji. »Slovenijo oglašujemo po celotni Italiji, tudi na glavnih televizijskih in radijskih kanalih, plakatih, zakupljenem oglaševalnem prostoru v tiskanih medijih, javnih mestih, prevoznih sredstvih ipd.«
Načrti za prihodnost so v teoriji že stekli, obiskovalci rimskega srečanja pa so si obljubili prenos teorije v prakso in ponovno snidenje. Slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč vzajemna in skupaj se lahko povzpnemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi, se je slišalo na večernem zaključku dogodka, kjer so gostje uživali ob slovenski ter italijanski kulinariki, ki sta skladno poustvarili sinergijo obeh držav.