Pogovor z direktorico Britansko-slovenske gospodarske zbornice Barbaro Uranjek

V zbornici smo letos veliko pozornost namenili brexitu in izzivom ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Po številnih pogovorih z gospodarstveniki, organiziranih treh okroglih mizah o tej temi, kjer so svoje misli predstavila številna podjetja, vse od majhnih do multinacionalk, opažamo prve rezultate nenadne odločitve Britancev, da zapustijo EU. Večina slovenskih gospodarstvenikov že čuti vpliv tečajnih razlik, skrbijo jih spremembe standardov, aktivno razmišljajo o dolžnostih in pravicah ljudi.

Opaziti je tudi že prve primere odstopanj od načrtovanih investicij. Slovensko avtomobilsko podjetje, ki je načrtovalo večjo »greenfield« investicijo na Otoku, je od projekta odstopilo in bo priložnosti iskalo v kontinentalni Evropi. Podobno se je odločilo podjetje v steklarski industriji, ki svojo proizvodnjo širi v drugo državo centralne Evrope namesto v prej načrtovano Veliko Britanijo. Kljub temu pa so gospodarstveniki optimistični, še vedno bodo iskali dobavitelje in kupce v Veliki Britaniji, saj gre vendar za 60-milijonski, tudi premijski trg, kjer se bodo vedno dosegale višje cene.

Se odnosi ohlajajo ali se dejansko vedno bolj krepijo?

Ugotavljamo, da se krepijo. V zbornici smo absolutno prepoznali priložnosti, ki jih na tej točki ponuja brexit. Od lanskega referenduma opažamo povečano povpraševanje pri podjetjih iz Velike Britanije zlasti po investicijah v centralni in vzhodni Evropi, selitvi proizvodnje iz Azije v kontinentalno Evropo, iskanju novih dobaviteljev, tudi kupcev v tej regiji.

Motiv podjetij je tako ekonomski kot politični, saj razmišljajo o spremembi svojih poslovnih strategij. V prihodnjem letu želimo natančneje definirati segmente, zanimive za Britance, predvsem na področju neposrednih investicij, proizvodnje in na področju izvoza, hkrati pa pripravljamo scenarije in primere dobrih praks za britanska podjetja, kjer bodo vidne prednosti investiranja v Slovenijo, saj v precej primerih izgubimo potencialne investitorje ali kupce zaradi višje obdavčitve dela v primerjavi z drugimi državami v regiji. Nujno moramo začeti komunicirati naše prednosti, naše sposobnosti v določenih segmentih, ki nas uvrščajo med konkurenčne države. Vse to bomo pripravili v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, agencijo Spirit in ministrstvom za zunanje zadeve.

Se je število sklenjenih poslov, pogodb zmanjšalo, je ostalo nespremenjeno ali se sodelovanje krepi?

Blagovna menjava je bila lani največja od leta 2011, presegli smo magičnih 900 milijonov evrov. Počasi, a vztrajno si želimo napredovati proti milijardi, bo pa potrebnega še nekaj časa. Dobro je, da imamo pred sabo številne projekte – od manjših in večjih B2B poslov do tujih neposrednih investicij. V Bohinju se ravno odpira turistični objekt, ki je plod britanskega denarja, na severovzhodu države imamo bioplinarno, okrepljena z britanskimi investitorji, in zdaj že iščejo nove bioplinarne in projekte, ki bi jih prevzeli. Vzporedno nastaja nov projekt z nekim škotskim podjetjem iz lesne industrije. Vsekakor naj omenim tudi B2B povezovanje, ki se odvija znotraj zbornice. Organiziramo številne dogodke z različnih področij, nastajajo zanimivi projekti. Eden zanimivejših je gotovo projekt, ki ga pripravljamo z enim od velikih slovenskih trgovcev, a podrobnosti za zdaj še ne morem izdati.

Britanska podjetja se ozirajo po možnostih selitve proizvodnje v centralno in vzhodno Evropo. Kje, na katerih področjih so priložnosti za Slovenijo?

To bo ena najpomembnejših tem prihodnje leto na vseh investicijskih konferencah, ki jih bomo organizirali. Menim, da je tukaj vlada naredila izjemno delo s strategijo pametne specializacije. Znotraj treh prednostnih stebrov – digitalno, krožno in industrija 4.0 – je Slovenija natanko to: odlična v 'smart', 'green', 'hi-tech'.

Slovenija je močna v elektrifikaciji, kar 20 odstotkov izvoza v Veliko Britanijo ustvarja prav ta segment, zatem v segmentu raziskav in razvoja, kjer je ta delež 12 odstotkov, ter v avtomobilski industriji z 10 odstotki izvoza. Mirno lahko rečemo, da smo Slovenci preprosto najbolj konkurenčni v segmentih, ki zahtevajo visokokvalificirano delovno silo, visokoizobraženo in tehnološko napredno. Težko bomo konkurirali vzhodnoevropskim državam – tako z vidika cene nizkokvalificirane delovne sile kot tudi s samo številčnostjo te. Nizkokvalificirana delovna sila je pri nas že skoraj v manjšini in jo že za sedanjo proizvodnjo pogosto 'uvažamo' iz sosednjih držav.

Slovenija je v zadnjih letih vse bolj odprta, privabljamo podjetja iz držav, za katere sprva nismo bili prva ali naravna izbira, a nam je uspelo predstaviti svoje prednosti. Ravno s tem krepimo položaj in se na mednarodnih trgih že pozicioniramo kot investicijsko privlačna in v vseh pogledih varna država.

V zbornici ste okrepili stike, krepi jih tudi država. Kakšni so rezultati in kakšna pričakovanja?

Omenila sem že sodelovanje z gospodarskim in zunanjim ministrstvom ter Spiritom, sodelujemo pa tudi z območnimi gospodarskimi zbornicami, z GZS. Tovrstna sodelovanja so in bodo ključna. Pripravljamo komunikacijsko strategijo in odločen načrt aktivnosti na britanskem trgu, kjer se bo Slovenija predstavila kot destinacija priložnosti. Prvega decembra pripravljamo prvo v nizu investicijskih konferenc, ki jo bomo organizirali v Londonu, ostale pa nato v drugih regijah.

K sodelovanju smo povabili zainteresirane slovenske deležnike, gospodarsko ministrstvo, Družbo za upravljanje terjatev bank, Slovenski državni holding, z britanske strani pa se nam bodo pridružili razni investicijski skladi, banke, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Prepričana sem, da je to prava pot in da bomo govorili o Sloveniji kot privlačni državi, konkretno na področju zelenih tehnologij, raziskav in razvoja, energetike, tudi turizma ne smemo zanemariti. V prihodnjem letu bomo denimo sodelovali na International Festival of Business v Liverpoolu, kjer bo fokus na podjetjih, ki iščejo alternativo proizvodnji ali uvozu iz Kitajske.

Če strnem, izredno me veseli dejstvo, da je vlada na več ravneh prepoznala možnosti in priložnosti za slovensko gospodarstvo in ponuja roko na različnih ravneh. Prav tako imamo v Veliki Britaniji močne partnerje, ki pomagajo slovenskim izvoznikom in uvoznikom, investitorjem na britanski trg pa zagotavljajo tudi brezplačno podporo in usmeritve, kako začeti in uspeti na Otoku.

Preberite tudi: Četudi Velika Britanija odide, bodo britanska podjetja ostala