Podnebne spremembe ogrožajo tudi podjetja

Podnebne spremembe lahko na več načinov vplivajo na poslovanje. Nepredvidljivo vreme lahko pomeni zvišanje zavarovalne premije, povzroča več škode na zemljišču, je vzrok za pomanjkanje virov, prekinitev dobave vode in električne energije. Lahko se zgodi, da bodo ljudje manj posegali po do okolja neprijaznih proizvodov. Zamajala se bo tudi mednarodna blagovna izmenjava, če se bo povečalo povpraševanje po lokalnih proizvodih.

Avstralska queenslandska vlada podjetja zato poziva, naj pospešeno razmislijo o svojih poslovnih praksah in jih prilagodijo novim razmeram, ki jih določajo podnebne spremembe. Opozarjajo, da je sprememba poslovnih modelov nujna in da se dolgoročno tudi finančno obrestuje. Mednarodna finančna korporacija meni, da so podnebne spremembe investicijska priložnost. Zaradi pariškega podnebnega sporazuma finančni potencial znaša okoli 23 bilijonov dolarjev. Podobno menijo tudi v komisija za posel in trajnostni razvoj – v novih poslovnih modelih vidijo za 12 bilijonov gospodarskih priložnosti in 400 milijonov delovnih mest do leta 2030.

Reuters

Na udaru sedem industrij

Kruta narava skoraj vsako leto najbolj prizadene kmetijstvo. Suša v Kaliforniji je lani v kmetijstvu terjala 1,7 milijarde dolarjev izgub. Sektor energetike se bo moral počasi posloviti od fosilnih goriv in presedlati na obnovljive vire. Zaradi zviševanja gladine morja in vse manj rib bo kratko potegnil tudi komercialni ribolov. Postrv in losos, ki imata najraje mrzle, pretočne vode, bi lahko, če ne bomo omejili količin izpustov, ki pripomorejo k ogrevanju ozračja, do leta 2030 izgubila 17 odstotkov habitata, do leta 2060 pa kar 34 odstotkov. Ta ribiška industrija bi posledično vsako leto lahko izgubila od 1,5 do 14 milijard dolarjev, piše v poročilu Sveta za zaščito naravnih virov. Zakisanost morij bi lahko ogrozila tudi gojenje školjk, saj te v takšnem okolju večinoma ne uspevajo najbolje.

Če se bo podnebje segrevalo, bodo velik del denarja izgubila tudi področja, ki živijo od zimskega turizma. Kanadski raziskovalec z univerze Waterloo Daniel Scott je ocenil, da bo do leta 2100 dve tretjini evropskih smučarskih središč moralo zapreti vrata. V ZDA je samo lani smučarska industrija imela milijardo dolarjev izgube.

Drastično se v prihodnosti lahko spremeni tudi geografska lega vinogradov. V Burgundiji in Toscani bi se proizvodnja vina lahko zmanjšala za dve tretjini. V spremenjenih podnebnih razmerah bi od vinogradništva lahko imeli največjo korist južna Anglija in Seattle, ki bi lahko postala nova meka vinarstva.

Vpliv podnebnih sprememb na finančno industrijo sicer še ni izračunan, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi kratko lahko potegnil tudi Wall Street. Najstarejša ulica je bila zgrajena na starih, povišanih zemljiščih spodnjega Manhattna, ki ga je med orkanom Sandy poplavilo. Wall Street je bil za dva dni primoran zapreti vrata, pri čemer je utrpel sedem milijard izgube. Če bi se število takih dogodkov povečalo, bi bile izgube lahko še večje.

V podnebnih spremembah pa so nekateri že našli tržno nišo. Med prvimi zavarovalniška industrija, ki zaznava povečanje števila zavarovanj za nesreče, povezane s podnebnimi spremembami. Orkan Sandy je leta 2012 v ZDA namreč povzročil za 70 milijard dolarjev izgub, od katerih je bilo zavarovanih le 26 milijard dolarjev.

Reuters

Kako bo količina vode vplivala na industrijo pijač?

Magistrski študentje so lani na harvardski poslovni šoli dobili nalogo, da pri predmetu tehnologija in operativni menedžment proučijo, kako podnebne spremembe vplivajo na poslovanje. Izbrati so morali poljubno (ne)profitno organizacijo, ki bo v bližnji prihodnosti tarča podnebnih sprememb, vključujoč tveganja in poslovne priložnosti. Izziva se je lotilo 92 študentov, ki so analizirali Toyoto, General Mills, Maker’s Mark, spletne storitve Amazona in smučarsko središče Vail, je pisal Forbes. Nikhil Dewan se je poglobil v količine pitne vode in analiziral, kako bodo zmanjšane količine vplivale na poslovanje Coca-Cole.

Prepričan je, da bi se podjetje moralo bolj prizadevati za vlaganje v zagotavljanje zadostne količine vode na območjih, kjer jo izčrpavajo, in s tem povzročajo pomanjkanje za lokalne skupnosti. Težave se zavedajo tudi v Coca-Coli, ki je že leta 2013 opozorila, da »spreminjajoči podnebni vzorci, z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi, ogrožajo svetovno industrijo pijač. Razpoložljive količine vode bodo morda lahko vplivale tudi na ceno ključnih sestavin, ki jih podjetje uporablja za proizvodnjo svojih produktov.« Pomanjkanje vode je največja grožnja v industriji pijač in embalirane vode, katere tržno vrednost je poročilo IBIS World ocenilo na 247 milijard dolarjev.

Voda je ena najpomembnejši tem tudi v tekstilni industriji. Za proizvodnjo, pakiranje in razpošiljanje športnih copat Nike v 666 tovarnah v 43 državah sveta porabijo ogromne količine vode in tudi energije. Neki študent se je zato upravičeno vprašal, kako si Nike prizadeva za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Na srečo se vse več direktorjev zaveda izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Raziskava McKinsey je že pred sedmimi leti med tisoč anketiranimi direktorji zaznala trend, da je, na primer, tudi biotska raznovrstnost pomembna za obstoj podjetja. Zavedajo se, da je vse več potrošnikom pa tudi njihovim zaposlenim mar za okolje, kar je ključno tudi za njihov posel. Kar 59 odstotkov – to je 30 odstotkov več kot leta 2007 – jih je dejalo, da so podnebne spremembe priložnost.

Če bodo podjetja torej želela preživeti tudi v novem podnebju, bodo morala upoštevati vse izzive in prilagoditi svoje poslovne modele. Prej ko bodo začela, večjo možnost za nadaljnji uspeh imajo, poudarjajo strokovnjaki. 

Imun ni niti nogomet

Ozračje je vse bolj onesnaženo, kar ima škodljive posledice tudi za šport. Ekonomska študija bonskega IZA inštituta je lani ugotovila, da prašni delci v zraku vplivajo na slabšo igro nogometašev. Analizirali so igro nogometašev nemške zvezne lige med letoma 1999 in 2011. Ugotovili so, da je bilo na povprečno tekmo v zraku 23,8 mikrograma prašnih delcev na kubični meter. V 44 odstotkih tekem je količina znašala od 20 do 50 mikrogramov, pri sedmih odstotkih pa je bila precej povečana. Presenečeni so ugotovili, da na igro vpliva že najmanjša onesnaženost zraka, ki povzroči do 16 odstotkov slabšo igro, so poročali v Guardianu. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da so se nogometaši z načinom igre prilagodili večji količini prašnih delcev; v zadnjem primeru so bile podaje krajše.