Podjetniške zvezde: Trival antene

Podjetništvo niso samo suhoparne številke, ampak tudi zanimive zgodbe, kar kaže primer podjetja za razvoj in proizvodnjo anten in antenskih stebrov za profesionalno uporabo Trival antene. Direktor Miran Kozjek pravi, da so bili med drugim dobavitelji anten za švicarsko podjetje Ascom, ki je izdelovalo ročne radijske postaje in jih prodajalo Ferrariju za pogovorno komunikacijo. Ferrari je izrazil željo po posebni, zelo kratki in malce trši anteni za bolid formule 1, in so jim jo izdelali.

Po uspešno prestanih testiranjih so jih naročili 20-30 kosov; tako so antene za Ferrarija dobavljali od leta 2000 do 2006. »Jaz pa ne bodi len sem spisal sporočilo za javnost in ga poslal medijem. Edina 'napaka' je bila, da sem ga poslal ob nerodnem terminu, to je 1. aprila. In najprej se ni odzval nihče, razen malo pozneje iz POP TV, ko je novinar po znancih preveril, ali je to res. Dokler se nismo pojavili na televiziji (leta 2000), tudi najbližji sosedi niso vedeli, za koga delamo antene. Potem je to vedelo tričetrt Slovenije in promocijsko je bilo to več vredno, kot če bi vložili milijon v reklame.«

Leon Vidic

Povezanost s Ferrarijem

Miran Kozjek se spominja, da je druga povezava s Ferrarijem bila, ko je italijanska televizija RAI ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 delala krajši prispevek o naši državi in hotela posneti zgodbo o manjšem slovenskem podjetju, ki dela kaj zanimivega. »Izvedeli so, da delamo za Ferrari, in napovedali, da bodo o nas pripravili triminutni prispevek. Menil sem, da bodo prišli z manjšo snemalno ekipo, so pa s kar dvema 20-tonskima vlačilcema pripeljali opremo in snemali ves dan,« pravi Kozjek in dodaja, da jim to sicer ni odprlo vstopa na tuje trge, jim je pa povečalo prepoznavnost. »V Sloveniji smo takrat mogoče malček več prodali, ker smo v podjetju imeli še radioamaterski program, ni pa bilo velikega prodajnega učinka.« Od leta 2006 niso več delali za Ferrari, ker zaradi spremenjene tehnologije komunikacij Trivalovih anten niso več potrebovali.

V tistih letih, ko smo delali antene za Ferrari, je bil Michael Schumacher nekaj let zapored svetovni prvak. Mogoče so k naslovu pomagale tudi naše antene.

Vrata v svet si je podjetje odprlo z internetom leta 1997, vrata v ZDA pa jim je tako rekoč odprlo podjetje Harris, ki so mu pošiljali vzorčke, vendar na začetku velikega odziva ni bilo. Potem pa so leta 1999 prejeli njihov interni razpis, s katerim so iskali antene za novo serijo ročnih radijskih postaj. »Zanimiva zgodba ... Razpis sem dobil deset dni pred iztekom roka za oddajo ponudbe in se po razmisleku odločil, da se nima smisla ukvarjati s pripravo dokumentacije, saj smo bili v tistem času v svetu še precej neprepoznavni v tej dejavnosti. Potem pa me je v četrtek zvečer, ko sem bil slučajno še v podjetju (v petek je bil rok za oddajo ponudb), po telefonu poklical gospod iz Harrisa in vprašal, ali smo dobili razpisno dokumentacijo in ali bomo dali ponudbo. Rekel sem, da jo pripravljamo. Potem sem razmišljal, da verjetno mislijo resno z nami, če so me poklicali. Takoj sem začel zbirati dokumentacijo. Cene sem postavil kar precej visoko, saj še vedno nisem bil čisto prepričan glede razpisa, ampak poglejte: po oddaji ponudbe smo že čez teden dni dobili naročilo in pogodbo. Očitno so bili v podjetju zadovoljni z našimi vzorci in ceno,« pripoveduje Kozjek.

Leon Vidic

Zanimivo naključje se je zgodilo tudi pri francoskem proizvajalcu telekomunikacijske opreme Thales, ko so se trudili priti v njihovo verigo dobaviteljev anten, pa najprej ni bilo kakšnega posebnega zanimanja. Potem pa je Kozjeka leta 2003 klical Thalesov nabavni menedžer za antene in ga povabil v Pariz na sestanek o novih projektih. »Menil sem, da bo to krajši sestanek; ko pa sem prišel tja, jih je bilo v sobi dvajset, jaz pa sem bil sam. Potem sem šele izvedel, kakšen je bil namen sestanka.« V Evropi je bilo takrat več antenskih proizvajalcev: angleško podjetje Racal Antennas, norveški Comrod in francoski Lerc. Zgodilo pa se je, da je Racal propadel, Comrod pa je prevzelo podjetje Lerc, zato je Thales nenadoma ostal z enim samim dobaviteljem anten. »To pa jim ni bilo všeč in zato so poklicali nas. Sprva so nas preizkusili z manjšim projektom, naslednje leto smo jim razvili dve anteni, zdaj pa dobavljamo Thalesu devet proizvodov in razvijamo dve novi anteni,« o naključju, kako so prišli k največjemu evropskemu proizvajalcu, pove Miran Kozjek. Biti ob pravem času na pravem mestu je zelo pomembno tudi v podjetništvu. »Seveda pa vsa ta srečna naključja ne bi prav nič pomagala, če v podjetju Trival antene ne bi imeli kakovostnih izdelkov konkurenčnih cen ter ne bi bili vrhunsko odzivni in prilagodljivi,« poudarja Miran Kozjek.