Podjetniške zvezde: SmartIS

Smartis je mlado podjetje, ki se je podalo na poslovno pot ravno v času, ko se je svet ujel v vrtinec najhujše finančno-gospodarske krize v več kot petdesetih letih. Kljub temu jim je uspelo. »Na začetku je vladal entuziazem. Prepričani smo bili, da znamo in zmoremo. To smo tudi dokazali,« je v pisarni, ki zviška gleda na ljubljanski BTC, pripovedovala Zdravka Zalar, soustanoviteljica podjetja Smartis.

Podjetje, ki je z ustanovitvijo podjetja Smartis City in hrvaške podružnice lani preraslo v skupino z več kot desetimi milijoni evrov prihodkov, zagotovo ne spada med starejša podjetja v naši deželi, saj je bilo ustanovljeno pred manj kot desetimi leti. A to ne pomeni, da njegova zgodovina ni pestra.

Tomi Lombar

Plavanje proti toku

Ravno tedaj, ko je večina podjetij v Sloveniji in svetu razmišljala o zniževanju investicij, tudi o zaprtju vrat in stečajih, je Smartis naredil prve poslovne korake. Prvo leto poslovanja leta 2009 je prineslo skromnih 153.000 evrov prihodkov, čisti dobiček pa je dosegel nekaj več kot 3800 evrov – za dobri dve povprečni bruto mesečni plači.

Leto 2015 je bilo eno najodmevnejših, saj so na hrvaško dobavili superračunalnik, predstavili pa so tudi storitev pametni župan.

A poslovni vzpon zatem je bil nagel. Že leta 2010 je Smartis ustvaril dobra dva milijona evrov prihodkov, leta 2015 so ti presegli 9,7 milijona evrov, lani pa so upadli na nekaj pod devet milijonov evrov. »Letos bomo spet rasli. Doslej smo povprečno rasli za okoli 20 odstotkov na leto. Nadejam se, da bomo tudi letos rasli po takšni stopnji, vendar ne morem trditi ničesar z gotovostjo, saj se še potegujemo za nekaj poslov,« je pojasnila Zalarjeva. Uresničitev optimističnega scenarija bi pomenila prihodke podjetja Smartis v višini okoli 10,6 milijona evrov.

V vseh letih so rasli tudi dobički in denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže poslovno zdravje podjetja in njegovo sposobnost za nova vlaganja. Lani je dosegel že 665.000 evrov in je bil več kot stokrat krepkejši kot v prvem letu poslovanja. Dodana vrednost na zaposlenega je medtem dosegla vrednost približno 65.000 evrov, kar je za dobrih 50 odstotkov bolje od slovenskega povprečja.

Tomi Lombar

Od strojne opreme do prihodnosti

Za Smartis je bilo leto 2015 eno najodmevnejših, saj so tedaj sklenili pogodbo o dobavi superračunalnika na Hrvaško, natančneje Vseučilišču na Reki. Lani zagnan računalnik po imenu Bura, s ceno 4,7 milijona evrov, je najzmogljivejši superračunalnik na Hrvaškem, Smartis pa ga bo po pogodbi vzdrževal in razvijal še štiri leta.

Leto 2015 je bilo tudi leto, v katerem se je Smartis predstavil Sloveniji s storitvijo pametni župan, s čimer je jasneje napovedal svojo nadaljnjo poslovno usmeritev. Od podjetja, katerega nabor rešitev je temeljil na klasiki iz sveta IT – med te spadajo v primeru Smartis analiza poslovanja, varovanje podatkov, standardizacija procesov IT, svetovanje pri raznih poslovnih procesih, tudi vlaganjih podjetja, ter vzdrževanje in upravljanje programske opreme –, se je Smartis prelevil v bolj razvojno usmerjeno podjetje, ki je videlo velik potencial na področju pametnih mest.

Trenutno razvijajo in tržijo rešitev za pametna mesta, ki omogoča učinkovitejše upravljanje mesta in sodelovanje s prebivalci. Orodje je namenjeno primarno županom in županjam, ki si želijo lažjega vodenja mesta – delovanje mesta se meri s 150 različnimi kazalniki, na primer energetskimi izgubami, čistočo zraka, pretokom prometa in zelenimi površinami – ter tudi z aktivnim sodelovanjem meščanov in pa potencialnimi vlagatelji, saj se lahko ti s svojimi pobudami na pametni platformi vključujejo v razvoj mesta.

Šentrupert je bil prva občina, s katero so se povezali, rešitev so implementirali tudi v Dubrovniku. Po besedah Zalarjeve se v podjetju Smartis City zelo trudijo pri novačenju Mestne občine Ljubljana, a se za zdaj še niso povezali. »Kljub temu verjamem, da bo imelo najlepše mesto kmalu tudi najlepšo platformo,« je dodala.

A cilj je iskati razvoj prek meja Slovenije, saj je domač trg majhen. S tem ciljem v podjetju Smartis iščejo partnerja, zavedajo se namreč, da jih v večjih mestih čakajo veliki konkurenti, kot so IBM, Microsoft, Sap in drugi.