Podjetniške zvezde: Rosenbauer
Direktor gornjeradgonske družbe Rosenbauer Marjan Cvikl je skoraj četrt stoletja svoje poklicne kariere posvetil gasilskim avtomobilom in opremi, a za aktivno gasilstvo prav zaradi zahtevne službe nima časa. »No, član gasilskega društva sem že, tudi članarino redno plačujem, nimam pa časa za sestanke, vaje in druge aktivnosti. Je pa veliko naših zaposlenih aktivnih gasilcev. Za nekatera delovna mesta, na primer pri montaži opreme v gasilske avtomobile, je to, da je monter tudi operativni prostovoljni gasilec, pri nas skoraj pogoj. Takšni monterji namreč zelo dobro vedo, kaj je kaj v gasilskem avtomobilu in kam kaj sodi,« pravi.
Izdelujejo dele za gasilska vozila Panther
Marjan Cvikl je v duši v teh skoraj petindvajsetih letih, ko so nekdanji TOZD Avtoradgone za izdelavo nadgradenj za tovornjake s prenavljanjem starih gasilskih vozil postopno spreminjali v specialista za izdelavo posameznih delov za nova, vrhunska gasilska vozila, postal morda še bolj navdušen gasilec kot marsikateri aktivni gasilski operativec. To nam je potrdilo navdušenje in ponos, s katerim nam je pokazal modelček najnovejšega letališkega gasilskega vozila Panther, ki ga izdeluje koncern Rosenbauer in ki stane od 800.000 do 1,2 milijona evrov, odvisno od opremljenosti. Vozilo, ki je videti, kot da je namenjeno vožnji po Marsu, je vrhunec sodobne tehnologije za gašenje letal. »Na leto na sedežu koncerna v bližini avstrijskega Linza sestavijo 120 takšnih vozil in v vsakem od njih je naš polipropilenski rezervoar za vodo in deli karoserije,« pravi in ponosno razlaga, kako hitro, kar med vožnjo od parkirišča proti letalu ali proti kraju požara, se to vozilo s svojo gasilno konzolo pripravi, se nastavi potrebno višino in takoj po prihodu na kraj gašenja že začne gasiti. »Tudi na letališču na Brniku je takšno vozilo, na mariborskem letališču pa so kupili rabljenega,« pravi. Res da so takšna vozila zelo draga, toda povsod po svetu, tudi v revnejših državah, so standardi in varnostne zahteve na mednarodnih letališčih enake in proizvodnja tudi takšnih vozil ni namenjena samo prestižu, razlaga.
Rezervoarji za najrazličnejše vrste gasilskih vozil so torej njihova specialnost in v Gornji Radgoni jih izdelujejo za vsa vozila, ki jih izdelujejo Rosenbauerjevi obrati kjerkoli po svetu. Tudi o njih, pravzaprav o tehnologiji za njihovo izdelavo, Marjan Cvikl govori s ponosom. »V Gornji Radgoni sicer nimamo lastnega razvojnega oddelka, a smo kljub temu sami razvili robotizirano celico za več faz izdelave rezervoarjev. Približno tri četrtine proizvodnega procesa posameznega rezervoarja smo s tem avtomatizirali in tako razbremenili delavce. Zdaj razvijamo še drugo robotsko celico, kjer bo robot brusil površino rezervoarja in jo pripravil za lakiranje. Seveda samega robota ne izdelamo sami, tega kupimo od japonskega proizvajalca, toda sami razvijamo celico, v katero robota vgradimo, da lahko opravlja določena dela, in sami prilagajamo programsko opremo, saj ima obdelava polipropilena popolnoma drugačne zahteve kot robotska obdelava kovin.«
Za nekatera delovna mesta, na primer pri montaži opreme v gasilske avtomobile, je to, da je monter tudi operativni prostovoljni gasilec, pri nas skoraj pogoj.
Sodelujejo tudi pri skupnih razvojnih projektih koncerna, na primer pri razvoju nizkocenovnega, a kakovostnega in nadgradljivega gasilskega vozila za revnejše države in pri razvoju prvega električnega gasilskega vozila. Pri tem se sicer pojavlja veliko dilem, saj so gasilska vozila težka in potrebujejo dovolj močan pogonski sistem, poleg tega so na njih močne vodne črpalke, ki prav tako potrebujejo veliko pogonske moči.
V gornjeradgonski družbi Rosenbauer je 92 zaposlenih, lani so s proizvodnjo delov za gasilska vozila, sestavljanjem celotnih vozil ter prodajo vozil in opreme za gasilstvo in reševanje na Balkanu ustvarili dobrih 15 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička. Koncern Rosenbauer pa po svetu zaposluje 3200 ljudi in je lani imel 860 milijonov evrov prihodkov. Do leta 2020 bi v koncernu radi dosegli milijardo prihodkov.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost