Podjetniške zvezde: RLS merilna tehnika

Janeza Novaka, direktorja RLS merilne tehnike, vsako jutro lahko srečate s psom na poti na Rožnik. Pravi, da je rad v naravi: »Pozimi zelo rad turno smučam, poleti kolesarim in se potepam z družino.« Kje je dobra tura za turno smučanje? »Čeprav grem rad v tujino, so v Sloveniji zelo lepe turne poti okoli Kanina. Tu si res lahko napolnim baterije in naredim nov miselni zemljevid za nove izzive.«

Do zdaj je, kot kaže nenehna rast prihodkov, zaposlenih in osvajanja trgov po vsem svetu, RLS merilna tehnika po zemljevidu plula v pravo smer. Ali pa v nebo. Ne nazadnje Novak za zanjo dolgoročno vidi priložnosti v električni mobilnosti, samodejnih vozilih, letalih, dronih, kratkoročno pa v senzorjih robotskega zgloba. Njihovi glavni kupci so namreč proizvajalci robotov. »Preostali naši kupci so proizvajalci naprav za elektroniko in mikroelektroniko, razvijalci naprednih okoljskih tehnologij, na primer solarnih elektrarn, in proizvajalci motorjev z vgrajenim nadzorom pomika ali zasuka, za kar poskrbijo naši senzorji,« našteva Novak.

Uroš Hočevar

Po poklicu je elektroinženir. RLS merilno tehniko je ustanovil leta 1989, ko je, kot pravi, zapustil varno službo in izbral samostojno pot. »Za to sem se odločil, ker sem imel svojo vizijo in kup idej, kako jo lahko uresničim. Vedno sem trdno verjel, da je vsa umetnost dobrega poslovanja razviti izdelek z visoko dodano vrednostjo za kupca in vzdrževati pošten odnos do zaposlenih in trga,« pojasnjuje. Z nekaj kolegi iz Iskre so sestavili ekipo, ki je kmalu ustvarila prvi izum, o katerem so leta 2006 pisali v Nasi in ga razglasili za izdelek leta. »Po tem so se uspehi vrstili, kar je potrdilo, da je bila moja odločitev pravilna,« dodaja.

Predpisov je preveč

Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po tem, ko se je na Brdu pri Kranju udeležil posveta predsednika vlade Mira Cerarja z gospodarstveniki. Novak je razpravljal o zakonodaji. »Povedal sem, da je predpisov preveč, predpise in zakone je zato nemogoče poznati, predvsem pa, kako se potem po njih ravnati. Lahko poznaš deset svetih zapovedi, ustavo, zakon o delovnih razmerjih, zakon o gospodarskih družbah, a je poleg tega je treba poznati še kup nekih pravil,« je kritičen. Eno vprašanje na srečanju je bilo, kako povečati hitrost odločanja sodišč. »Vendar to ni pravo vprašanje. Treba je zmanjšati število zadev na sodiščih. S povečanjem hitrosti reševanja bodo nastale nove težave. Ker če bo sodišče delalo hitro, bo zelo verjetno delalo slabo. To smo včasih doživeli tudi pri nas, ko smo morali nekaj narediti hitro, potem pa smo dobili zadevo nazaj. Morala bi veljati zdrava kmečka pamet,« poudarja.

Slovenci nimamo ne nafte ne plina. Imamo turizem in svojo pamet.     

Kritičen je tudi do podeljevanja državnih subvencij. »Raje bi videl, da razvojne subvencije niso na obljubo, ko na primer nekdo reče, da bi nekaj razvijal in bi rad denar. Nato se zberejo ljudje in presojajo, ali je ideja vredna ali ni. Za to je potrebnega veliko časa, veliko se lobira, prejemnik denarja pa razmišlja, kako prikazati pravilno porabo subvencije. Tu je veliko telovadbe.« Po njegovem mnenju bi bilo subvencioniranje bolje po tem, ko je podjetje že vložilo v izdelek in tega tudi naredilo. Država naj nato z davčnimi olajšavami prepozna prebojni izdelek z visoko dodano vrednostjo in takemu inovativnemu podjetju omogoči, da dela naprej. »To bi morali delati, saj Slovenci nimamo ne nafte ne plina. Imamo turizem in svojo pamet,« doda.

Na vprašanje o družbeni odgovornosti podjetja, Novak odgovarja, da je največja družbena odgovornost podjetnika, da je uspešen, dobičkonosen in da plačuje davke: »Ko davki padejo v skupni žakelj, nimamo več vpogleda v to, kako se ta denar porabi. Glede tega imam morda kakšno kritično pripombo, naj država bolje ravna s tem denarjem. Politika naj se zamisli nad svojo družbeno odgovornostjo, ne pa da jo prenaša na nas, da se bomo šli še socialne transferje in plačevali revežem, ker država ne zna z njimi. Teh prošenj dobimo veliko in se nanje tudi na veliko odzovemo.«