Podjetniki uživajo ugled, a po njihovi poti bi stopali redki

Prvi dnevi letošnjega leta so bili prelomni za slovensko podjetništvo. Po majhni državi s peščico nadobudnih zagonskih podjetij se je začelo sprehajati bajeslovno bitje – samorog. Outfit 7 s svojim mačkom Tomom in drugimi digitalnimi živalmi, ki živijo pretežno v Googlovem operacijskem sistemu android in Applovem iosu, je bil prodan za milijardo evrov.

25,34 % Slovencev vidi poslovne priložnosti v domačem okolju.

Komaj verjeten uspeh za podjetje Sama in Ize Login je osvetlil slovensko podjetniško sceno na svetovnem zemljevidu. Položaj na tem področju se sicer izboljšuje vse od konca krize. Podatki vsakoletne svetovne raziskave podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM), nad katero bedita London Business School in ameriški Babson College, kažejo, da se je aktivnost mladih podjetij v Sloveniji v zadnjih petih letih več kot podvojila. Če je bilo leta 2011 med lastniki ali zaposlenimi v mladih podjetjih manj kot štiri odstotke prebivalcev, starih med 18 in 64 let, je ta delež lani presegel osem odstotkov.

Shutterstock

Prostovoljni ali prisilni podjetniki?

Do podobnih ugotovitev prihaja še ena raziskava, Amway Global Entrepreneurship Report (AGER), po oceni katere naj bi imelo podjetniške ambicije kar 43 odstotkov Slovencev. Smo narod podjetnikov?

Omenjene številke govorijo le del zgodbe. Že res, da naj bi se ustanavljanje podjetij iz nuje ustavilo pred dvema letoma, toda množica današnjih samostojnih podjetnikov se v tem položaju kljub vsemu ni znašla zaradi vizionarskih poslovnih idej ali iskanja preboja v poslovnem svetu, marveč prav po sili razmer. Podatek, da je kar 53 odstotkov vprašanih v Amwayevi raziskavi prepričanih, da bo v prihodnje še več samozaposlenih, je tako za nekoga lahko navdihujoč, spet za drugega pa skrb vzbujajoč. Slovenija namreč sodi prav v vrh držav, kjer naj bi število samozaposlenih oziroma samostojnih podjetnikov v prihodnje raslo še hitreje. Med evropskimi državami napovedujejo višjo rast le na Norveškem, Švedskem in Nizozemskem, ki premore precej živahno in inovativno podjetniško okolje, vendar pozna samozaposlitev tudi skozi prizmo ugodnejšega in bolj prožnega načina »zaposlovanja« kadrov.

Dr. Marjan Rebernik: Da bi zmanjšali izgubo podjetniškega potenciala, potrebujemo specifično oblikovane podporne ukrepe v vsaki fazi podjetniškega procesa.

Število podjetij na Nizozemskem je po krizi močno zraslo, toda ta »podjetniška mrzlica« sočasno ni prinesla okrepitve inovacijskih aktivnosti, kar je profesor Erik Stam z univerze v Utrechtu poimenoval »nizozemski podjetniški paradoks«. S sorodnim paradoksom se srečujemo tudi Slovenci. Naraščanje podjetništva je prineslo predvsem zmanjšanje brezposelnosti, ne pa tudi krepitve inovacijskih aktivnosti, ki bi vodile v zvišanje deleža visokotehnološkega izvoza – ta je že desetletje v okolici petih odstotkov celotnega izvoza – ali pa v oprijemljivo rast produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega.

Shutterstock

Čeprav je v Sloveniji veliko uspešnih samostojnih podjetnikov, lahko njihovo množitev pripišemo iskanju najugodnejših rešitev za delodajalce, ki nočejo redno zaposlovati. To kažejo tudi podatki statističnega urada, po katerih je bilo leta 2009 dobrih 78.000 samostojnih podjetij z zgolj enim zaposlenim. Ustvarila so 5,2 milijarde evrov prihodkov. Leta 2015 je bilo število tako imenovanih espejev višje že za 14.000 – za tisoč več od kapacitete stadiona Ljudski vrt – toda njihovi prihodki so zrasli za komaj 200 milijonov evrov, na 5,4 milijarde. Ob predpostavki, da so samostojni podjetniki iz leta 2009 ustvarili enake prihodke tudi leta 2015, je vsak dodatni espejevec tistega leta prinesel domov slabih 14.150 evrov prihodkov, kar po plačilu prispevkov pomeni izplen, manjši od 800 evrov na mesec.

Razkorak v primerjavi z letom 2008 je še toliko večji. Tedanjih 73.633 samostojnih podjetnikov je namreč ustvarilo dobrih 6 milijard evrov prihodkov, 600 milijonov evrov več od 92.147 samozaposlenih v letu 2015. Povprečni samostojni podjetnik z eno zaposleno osebo je tako leta 2008 ustvaril skoraj 82.200 evrov prihodkov, sedem let pozneje pa je v dvanajstih mesecih izdal za komaj 58.600 evrov računov, kar je skoraj tretjino manj.

Naraščanje podjetništva ne prinese nujno inovacijskih aktivnosti in rasti produktivnosti – zlasti če temelji na samozaposlenih podjetnikih po sili razmer.

Tudi zato so samozaposleni med Slovenci pogosto tretirani zgolj kot neka druga vrsta zaposlenih in ne kot podjetniki. Tisti »pravi« podjetniki uživajo po drugi strani vse večji ugled. Po Amwayevi raziskavi ima pozitiven odnos do podjetništva kar 84 odstotkov Slovencev, lanska študija GEM pa ugotavlja, da je takšnih dve tretjini, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med evropskimi državami. Na prvem je denimo Irska, kjer skoraj devet od desetih vprašanih meni, da so uspešni podjetniki v družbi sprejeti in uživajo velik ugled.

»Čeprav Slovenci spoštujejo uspešne podjetnike, v precej manjšem deležu menijo, da je to dobra poklicna izbira,« je ob predstavitvi študije opozoril na pomembno dihotomijo dr. Miroslav Rebernik, vodja slovenskega dela svetovne raziskave GEM, in k prvi ugotovitvi dodal: »Slabo tudi zaznavajo poslovne priložnosti, saj samo četrtina odraslih prebivalcev meni, da so ali pa se bodo v naslednjih šestih mesecih v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti.« Slovenija se s tem uvršča na skromno 59. mesto med 65 sodelujočimi državami. Po obdobju grobih varčevalnih ukrepov je na zadnjem mestu pričakovano Grčija, kjer vidi podjetniški potencial manj kot 13 odstotkov prebivalcev, medtem ko je na vrhu lestvice Švedska, kjer vlada optimizem med štirimi petinami prebivalcev.

Shutterstock

Tudi zadnji podatek ne bi smel biti presenetljiv, Skandinavci so pač znani po dobro domišljenih sistemskih ureditvah. Tako kot ne bi smela presenečati zadržanost Slovencev do izbire karierne poti v podjetniškem okolju, o pomanjkljivostih katerega je bilo v preteklosti napisanega veliko, predvsem o nepotrebnih birokratskih zankah in prehitrem stopnjevanju davčnega primeža posameznikovih prihodkov. Pomanjkljivost dobre sistemske ureditve gre na žalost z roko v roki z odsotnostjo bolj jasne razvojne strategije in s tem bolj učinkovite podpore podjetnikom. Lani se je tako precej zmanjšalo število ustaljenih podjetnikov – takšnih, ki imajo podjetje vsaj tri leta in pol – v starostni skupini od 25 do 34 let. »Da bi zmanjšali izgubo podjetniškega potenciala, potrebujemo specifično oblikovane podporne ukrepe v vsaki fazi podjetniškega procesa, saj splošna, neusmerjena podpora podjetnikom ne daje dovolj dobrih rezultatov,« poudarja dr. Rebernik.

Na zemljevidu podjetnih

Kljub neučinkovitosti vlade pri spopadanju z izzivi podjetniškega okolja se razmere v gospodarstvu opazno izboljšujejo. Rast spremlja močno povpraševanje iz tujine, na katerem gradijo svoj uspeh tako rekoč vsi najuspešnejši slovenski podjetniki.

Shutterstock

Razmere za ustanovitev podjetja že dolgo niso bile tako dobre kot danes. Kazalec gospodarske klime je denimo v prvih štirih mesecih tega leta presegal mejo desetih točk, s čimer je najvišje od aprila 2008, ko so svetovno gospodarsko in finančno krizo slutili le najbolje obveščeni. A zgolj odpiranje novih podjetij še ne bo pomenilo, da se Slovenci preobražamo v narod podjetnikov. Ta naziv si lahko po oceni ekonomistov Magnusa Henreksona in Tina Sanandajija prislužijo zgolj države z najvišjo gostoto samoraslih podjetniških milijarderjev. Z milijardno prodajo podjetja Outfit 7 je torej Slovenija nedvomno storila korak naprej.

Prav zgodbe o uspehu so lahko motivacija za mlade podjetnike in tiste, ki razmišljajo, da bi se podali v podjetniške vode. Temelj podjetništva je namreč posameznik, ki se s svojimi ambicijami, ustvarjalnostjo in podjetnostjo spopada s poslovnimi izzivi. V obdobju digitalizacije, nenehnih sprememb in nastajanja novih poslovnih modelov so podjetniki bolj dragoceni kot kadarkoli. Čas je, da se tega zave tudi država.