Podjetja (in ministrstva) še imajo hišice v Maredi, Barbarigi …

Kako pa je s tem danes? 

S stoenko na Lošinj

Spomini iz otroštva so se za vedno vtisnili v zavest – nemirno pričakovanje večer prej, zgodnja budnica in nato s stoenko na pot proti Lošinju. Pot, ki je bila za stoenko skoraj predolga. Na cilju smo se razveselili dobro znane plaže, po možnosti tudi nekaterih znanih sosedov, ki so vsako leto v istem terminu letovali v istem kraju. Morda znanih tudi zato, ker so bili sodelavci, ki so prav tako letovali v bungalovu (ali počitniški prikolici) podjetja.

Mercator in Triglav s precejšnjimi kapacitetami …

Danes večina dopustuje bolj raznoliko in številna velika slovenska podjetja, ki so imela med svojim premoženjem tudi obsežne počitniške kapacitete, so jih do zdaj že odprodala, nekatera od njih pa so že propadla.

Pri Elektru Ljubljana so kot počitniške kapacitete zaposlenim najprej ponudili šotore.

A tudi zdaj še najdemo slovenska podjetja s precejšnjim številom tovrstnih kapacitet. Ni presenetljivo, da je med njimi tudi Mercator, podjetje z največ zaposlenimi v Sloveniji. Ta ima kar 101 počitniško enoto v različnih slovenskih turističnih krajih in ob hrvaški obali, nudi pa jih zgolj svojim zaposlenim (in nekdanjim zaposlenim), ne pa zunanjim uporabnikom. Lani je tako (ugodno) dopustovalo 1480 zaposlenih in 138 upokojencev družbe. Skupaj z njihovimi družinskimi člani je tako v Mercatorjevih počitniških enotah letovalo 6472 oseb. Med družbami s precejšnjim počitniškim fondom najdemo tudi Zavarovalnico Triglav, ki ima v lasti 87 počitniških enot, razporejenih ob obali Slovenije in Hrvaške, v planinah ter v priljubljenih slovenskih zdraviliščih.

Leon Vidic

… Telekom povsem brez

Ravno nasprotno pa je pri še enem velikem podjetju v večinski državni lasti – Telekomu Slovenije. V zadnjih letih so vse počitniške kapacitete odprodali; v svoji lasti imajo le še en počitniški apartma na Kobli, ki pa ga ne uporabljajo več za te namene, saj je tudi ta že v postopku prodaje. Na Pohorju ima Telekom sicer v lasti Hotel Tisa, a če njihovi zaposleni dopustujejo tam, zanje ne veljajo nič bolj ugodne cene kot za preostale goste. A tudi za omenjeni hotel že pripravljajo postopek prodaje, kar pomeni, da kmalu ne bodo imeli prav nobenih počitniških kapacitet.

Je to zastarel koncept?

Ob besedni zvezi počitniške kapacitete podjetja se morda v misli prikradejo slike iz preteklosti in tudi trend tovrstnih kapacitet kaže na to, da gre bolj za ostanke preteklosti, saj skoraj nobeno od večjih podjetij ne povečuje števila počitniških kapacitet za svoje zaposlene, mnoga pa jih tudi v zadnjih letih še odprodajajo. A kljub temu so lahko počitniške kapacitete eno od povsem koristnih orodij za motivacijo zaposlenih oziroma skrb za njihovo dobro počutje. Številna uspešna podjetja se rada pohvalijo s prostori in orodji, ki so namenjeni sproščanju zaposlenih, pa naj bo to prostor za namizni nogomet ali pa fitnes naprave. In prav istemu namenu služijo tudi počitniške kapacitete podjetja. Jasno je, da v tem ne gre pretiravati, če turizem ni osnovna dejavnost podjetja, a z zmernostjo lahko takšne bonitete zaposlenim prinesejo precej več, kot pa podjetju odnesejo.

Mercator ima za svoje zaposlene 101 počitniško enoto.     

Pri Elektru Ljubljana pravijo, da njihove počitniške kapacitete s prihodki od prenočitev krijejo svoj obstoj, kar pomeni, da razen vezanega kapitala, ki bi ga sicer lahko namenili osnovni dejavnosti, ne predstavljajo večjega stroška. Oziroma kot je pred leti na konkretnem primeru izračunal Bine Kordež za »svoj« Merkur; nudenje letovanja zaposlenim po ceni, ki je pokrila tekoče stroške, je pomenilo dva- ali trikrat nižje stroške dopusta, ki bi znašalo iskanje te storitve na trgu. Ob upoštevanju oportunitetnih stroškov pa je izračunal, da bi investiranje tega kapitala v druge projekte lahko prinesla zgolj dva evra na zaposlenega mesečno. Sam je ocenil, da je dejstvo, da vsak od zaposlenih lahko ugodno letuje (vsako leto je to ugodnost koristila vsaj četrtina zaposlenih), prinese zaposlenim več zadovoljstva, kot bi jih dva evra višje plače. Podobno menijo tudi v Petrolu, kjer pravijo, da se odgovoren delodajalec zaveda pomembnosti zadovoljstva zaposlenih, kar je eden od razlogov, da še vztrajajo pri nudenju počitniških kapacitet.

Tovrstni fond torej ni zgolj nepotreben strošek, prav gotovo pa je premislek od delodajalca do delodajalca upravičen, ali v konkretnem primeru takšne bonitete odtehtajo stroške.

Leon Vidic

Šotori in prikolice

Če smo nekdaj pogosto v počitniških kapacitetah podjetij naleteli na prikolice, pa teh danes skoraj ni več, danes so to skoraj izključno apartmaji. Nekdaj pa je bilo povsem drugače. Pri Elektru Ljubljana pravijo, da se starejši zaposleni (in mnogi danes že upokojeni) z veseljem spomnijo, kako so se pri njih začele tržiti počitniške kapacitete. Ne, ni šlo za apartmaje in hišice, začeli so s šotori! Šele pozneje so dodali prikolice in mnogim v spominu ostajajo predvsem skupni dopusti.

A to so bili drugi časi – zaposleni niso teh kapacitet le koristili, pač pa so zanje namenjali svoj prosti čas, da so jih uredili in pripravili. Na Mali planini in v Dolenjskih Toplicah so v nekdanjih udarniških akcijah sami sodelovali pri projektiranju in gradnji počitniške hišice. Kot pravijo, so kočo na Mali planini gradili v začetku 60. let prejšnjega stoletja. S pomočjo tovorne žičnice, včasih pa tudi konjev in peš, so prinašali gradbeni material in orodje ter sodelovali pri celotnem projektu od začetka do konca. Kot se za elektropodjetje spodobi, so povsem na koncu do koče napeljali še elektriko.

Kaj pa ministrstva

Kar nekaj počitniških kapacitet je tudi v državni lasti; mnoga upravlja ministrstvo za javno upravo (v njih lahko počitnikujejo vsi zaposleni v javni upravi, v primeru nezasedenosti pa tudi preostali državljani). MJU ima tako v upravljanju 83 počitniških enot, od tega jih je 31 na območju Slovenije ter 52 na Hrvaškem. Počitniške enote so v poletni in zimski sezoni skoraj polno zasedene. V letu 2017 je bilo letovanje odobreno 1491 osebam (od tega je bilo 46 zaposlenih z ministrstva za javno upravo).

Ob MJU ima tudi ministrstvo za obrambo obsežen fond namestitvenih enot, ki pa niso namenjene zgolj počitnikovanju, pač pa so večnamenske. Za počitniško dejavnost tako uporabljajo namestitvene in nastanitvene objekte obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja, ki začasno ne služijo obrambnim ali zaščitnim potrebam. Ti objekti se sicer lahko uporabljajo kot nastanitve v primeru naravnih in drugih nesreč, kot namestitvene, skladiščne in druge zmogljivosti za primer poslabšanih varnostnih razmer; za ohranjanje psihofizične pripravljenosti vojaških kontrolorjev letenja, članov posadk vojaških zrakoplovov, vojaških pirotehnikov in vojaških potapljačev, ki jim skladno z določili zakona o obrambi poleg rednega dopusta pripada tudi dodaten dopust za počitniško dejavnost.

Dva evra višja plača ali cenejši dopust prek podjetja?     

Ministrstvo za obrambo tako upravlja 110 namestitvenih enot s 456 ležišči (od tega je 34 bivalnih prikolic, brunarica, dve bivalni hišici, 16 stanovanj, 28 apartmajev in 29 sob). Namestitvene zmogljivosti se nahajajo na desetih lokacijah po Sloveniji (Bovec, Stari vrh, Pokljuka, Bled, Brežice, Debeli rtič, Izola, Gričice, Logarska dolina, Ptuj).

Vsi, ki bi želeli pobrskati za neizkoriščenimi počitniškimi kapacitetami naših ministrstev, lahko pokukajo na spletno stran ministrstva za javno upravo, kjer na podstrani Počitniška dejavnost lahko najdejo tudi podatke o tem. Podobno pa v okviru sindikatov obstaja tudi portal Sindikalne počitnice, kjer so neizkoriščene kapacitete na voljo vsem. Užitki v počitniških enotah podjetij so še vedno enaki, čeprav zdaj pot do tja ni več takšen podvig kot nekdaj.

Dopust brezplačno

Pri Elektru Gorenjska so se na pobudo Društva prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje odločili še za posebno vrsto koriščenja svojih kapacitet. V dveh apartmajih so ponudili brezplačne počitnice družinam, ki si jih zaradi finančnega statusa niso mogle privoščiti. Podobno akcijo, glede na razpoložljivost kapacitet, za eno družino načrtujejo tudi letos.

Kako ugodno je?

Večina podjetij počitniške kapacitete svojim zaposlenim ponuja pod precej ugodnimi pogoji. Zunaj sezone pri Darsu odštejejo zgolj 12 evrov na dan za počitniško enoto v Novigradu, v sezoni pa 30 evrov. Oboje je sicer za enoto za dve osebi, a tudi za štiri osebe ponujajo ugodne možnosti; zunaj sezone za 17 evrov v Maredi, v sezoni pa za 37 evrov na dan v Barbarigi. Pri Mercatorju se cene gibljejo od 35 do 66 evrov na noč za enoto, pri čemer lahko zaposleni letovanje plačajo v 12 obrokih. Pri Elektru Maribor se cene v predsezoni gibljejo od 31 evrov do 46 evrov na noč, v sezoni od 45 evrov do 56 evrov na noč. Ministrstvo za javno upravo enote oddaja za 40 do 60 evrov za dnevni najem (pri čemer so cene enake tako za notranje kot zunanje uporabnike). Pri Krki dajejo še več poudarka na solidarnost, saj so oblikovali lestvico šestih kategorij glede na višino plače in število nepreskrbljenih članov, po kateri določijo ugodnosti najema. V Elektru Ljubljana pravijo, da se cene v sezoni za njihove zaposlene gibljejo med 30 in 45 evri za najem na dan. Zelo nizke cene je za svoje kapacitete določilo tudi ministrstvo za obrambo (od 19,32 do 48,04 evra – z veljavno stopnjo DDV), a poudarjajo, da so cene nižje tudi zato, ker je standard v namestitvenih objektih v povprečju nižji. Upoštevati je treba še dejstvo, da so objekti primarno namenjeni obrambnim in zaščitnim potrebam, zato v primeru naravne ali druge nesreče oziroma poslabšanja varnostnih razmer objekti niso več na voljo za počitniško dejavnost in jih je treba takoj izprazniti.