Po popolni ukinitvi proizvodnje v baterijski reji bodo jajca še dražja

Koliko je prosta reja dražja od baterijske, če gledamo na jajca in piščančje meso?

Odgovor se nanaša samo na jedilna jajca. Ukinitvi baterijske reje v Sloveniji ne bo sledil prehod na prosto rejo, ampak bo večinoma nadomeščena s hlevsko rejo. Proizvodnja jajc iz hlevske reje je dražja od proizvodnje v baterijski reji zaradi višjih variabilnih (krma, reprodukcijski material, delo, energija) in fiksnih (predvsem osnovna sredstva) stroškov. Ob upoštevanju normalne dobe amortizacije osnovnih sredstev (20 let) so jajca iz hlevske reje dražja od 20 do 30 odstotkov.

Se jajca iz baterijske reje po kakovosti razlikujejo od tistih iz hlevske ali proste reje?

Kakovost jajc lahko razdelimo na prehransko in mikrobiološko. Tip reje kokoši ne vpliva na prehransko kakovost jajc. To določata izključno genska zasnova nesnic in prehrana kokoši. V pogledu mikrobiološke kakovosti jajc je baterijska reja absoluten favorit, saj zagotavlja veliko bolj čista, z bakterijami manj obremenjena jajca kot hlevska ali prosta reja.

Kako se prilagajate zahtevam trgovcev in kupcev, ki nočejo jajc iz baterijske reje?

S pospešeno demontažo in odpisovanjem brezhibne, neamortizirane hlevske opreme za baterijsko rejo kokoši in z milijonskimi investicijami ter nameščanjem nove opreme za t. i. hlevsko in prosto rejo kokoši. Tako majhnim rejcem, ki oskrbujemo slovenski trg, ne preostane drugega kot prilagajanje ali opustitev dejavnosti, saj 70 odstotkov naših proizvedenih jedilnih jajc pride do potrošnikov prek trgovskih polic.

Kakšne bodo posledice za slovenske rejce, ko bodo trgovci do leta 2020 umaknili iz trgovin jajca iz baterijske reje?

Strošek zamenjave opreme za baterijsko rejo z opremo za hlevsko rejo znaša od 25 do 30 evrov po stojišču. Ocenjujemo, da je v Sloveniji v baterijski reji še 500.000 nesnic. Če bi hoteli v hlevsko rejo preoblikovati vse kapacitete baterijske reje, bi to po naši oceni stalo približno 12,5 milijona evrov. K temu moramo dodati strošek prilagoditve vzrejališč, ki bo znašal najmanj dodatne 3 milijone evrov. Takojšnji finančni učinek uveljavitve napovedane zahteve trgovcev bo torej potreba po dodatnih investicijah v višini 15,5 milijona evra.

Preberite še:

Takojšnja prepoved baterijske reje bi pomenila, da bi morali jajca iz talne reje uvažati, saj v Sloveniji, ki z jajci ni samopreskrbna, trenutno ni dovolj takšnih pridelovalcev. Potrošniki zahtevajo konec baterijske reje in trgovci po Evropi jih že poslušajo.

Kot kaže, se zdi vsem baterijska reja sporna, le rejcem ne. Kako to?

Iskreno rečeno, se o tem sprašujemo tudi sami. Najbrž je kriva slaba, enostranska in pogosto zavajajoča informiranost. Rejci namreč vemo, da je baterijska reja v številnih pogledih prijaznejša do kokoši od alternativne reje. Eden izmed dokazov je na primer dejstvo, da v alternativni reji pogine od dvakrat do trikrat več kokoši kot v baterijski reji. Potrošnikom so to in druga dejstva dosledno zamolčana. Samo baterijska reja zagotavlja ločenost kokoši od njihovih iztrebkov. Higiena predstavlja civiliziranemu človeku enega izmed pomembnejših elementov dobrobiti. Pri tem ne gre samo za higieno kot dokaz civilizacijskega napredka, ampak tudi za preventivo pred okužbami z bolezenskimi klicami. Te so prisotne povsod v okolju. Kokoši, ki jih izločajo iz črevesja z iztrebki, imajo nepoboljšljivo navado brskati po nastilju. Če je ta pomešan z njihovimi iztrebki, pridejo v stik z visokimi vsebnostmi patogenov in se tako vedno znova prekužijo. Enako velja za notranje in zunanje parazite. Zaradi ukinjanja baterijske reje se v reji kokoši že pojavljajo bolezni, ki smo jih dolgo imeli za obvladane … Koncentracija prašnih delcev PM 10 v hlevski reji je do desetkrat višja kot v baterijski reji. Zdi se, da je dobrobit perutninarjev, ki bodo morali po novem delati v takih okoljih, nepomembna stvar. Najbrž pa ni nepomembno, da bodo tak zrak vdihavale tudi kokoši in da povišana vsebnost prahu v vdihanem zraku ravno ne povečuje stopnje njihove dobrobiti. Alternativna reja kokoši mnogo izdatneje obremenjuje okolje z NH3, CH4, N2O, PM10 in neprijetnimi vonjavami.
Poleg tega so že zdaj jajca iz alternativne reje dražja od jajc iz baterijske reje. Po popolni ukinitvi proizvodnje v baterijski reji bodo še dražja. To nas ne veseli. Izkušnje iz EU in nekaterih področij ZDA kažejo, da ta jajca niso dražja samo toliko, kolikor je višji strošek njihove pridelave, ampak nekajkrat dražja. Če je strošek proizvodnje jajca višji za tri cente, je njegova cena na polici višja od 6 do 10 centov.

osebni arhiv

Večina potrošnikov ima možnost izbire za samoumevno prednost demokracije. Z umikom jajc iz baterijske reje s prodajnih polic bo ta možnost močno omejena. Zanimivo je tudi, da je mučenje živali, ki ga nekateri pripisujejo baterijski reji, v EU z zakonom prepovedano. V EU velja, da so za rejo kokoši zakonsko dovoljene in registrirane tako baterijska reja, hlevska reja kot reja v izpustih. Diskriminacija prodaje ene od zakonsko dovoljenih rej je omejevanje konkurence in izbire. Za uravnoteženost razprave o sprejemljivosti različnih vrst reje kokoši bi bili nujno potrebni prispevki epidemiologov, ekologov, ustanov, ki se ponašajo s skrbjo za blagostanje ljudi, in organizacij za varstvo potrošnikov.