Planica: Na velikanki so tudi stroški velikanski (PODKAST)

V tekmovalno rekordni skakalni sezoni, ko je Peter Prevc osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo, si je tudi organizacijski komite planiške prireditve mel roke; skupaj s trumami obiskovalcev so v blagajno kot po tekočem traku leteli tudi cekini. Kaj pa lahko pričakujejo letos? Morda izgubo?

O dobičku/izgubi odločajo gledalci

Po rekordnem letu 2016 in izjemno dobrem obisku tudi v letu 2017 je že lansko leto prireditev v dolini pod Poncami obiskalo opazno manj gledalcev kot v preteklih letih. Ni šlo zgolj za padec z vrha, pač pa je bilo število obiskovalcev tudi pod 13-letnim povprečjem prireditve; to znaša 63 tisoč obiskovalcev, lani pa je bilo v štirih dneh zabeleženih nekaj več kot 58 tisoč gledalcev.
To je skoraj pol manj kot rekordnega leta 2016, ko se je v Planico zgrnilo skoraj nepredstavljivih 110 tisoč gledalcev. In koliko jih pričakujejo letos? Primož Finžgar, generalni sekretar OK Planica, pravi: »Po predprodaji vstopnic sodeč, lahko v letošnji sezoni pričakujemo približno toliko gledalcev kot lani.« In prav obisk gledalcev je tisti, ki najbolj vpliva na končni obračun prireditve. Največ seveda s samim plačilom vstopnic, vsekakor pa boljši pričakovan obisk olajša tudi zbiranje sponzorskih sredstev.
In koliko pričakujejo, da bodo vstopnice prinesle v proračun prireditve?



»Pričakujemo, da bomo s prodajo vstopnic zbrali okrog 400.000 evrov,« pravi Finžgar. Pri tem je večina vstopnic prodana že v predprodaji; lani je bilo na ta način zbranih 60 odstotkov sredstev od prodaje vstopnic, leto prej pa celo 70 odstotkov. Letos jih bo morda nekoliko več prodanih povsem v zadnjem hipu, saj so slovenski orli v Planico povabili na idealen način; kljub prej nekoliko bolj skromni sezoni so tik pred zaključkom svetovnega pokala uspeli osvojiti prvo mesto na ekipni tekmi v Vikersundu, kjer je nato na posamični tekmi slavil še Domen Prevc!
Odločitev izpred treh let, da najboljšim gostom ponudijo tudi najbolj vrhunsko izkušnjo (za precej »vrhunsko« ceno), se je vsekakor izkazala za pravilno, saj VIP vstopnice oziroma VIP paketi predstavljajo vedno večji delež proračuna. Za letošnjo izvedbo so tako najboljšim gostom ponudili tri različice VIP vstopnic: Klub 239, Klub Planica ter paket najvišjega standarda Crystal Globe Lounge.

Upamo na preimenovanje

Najcenejši od omenjenih treh je Klub 239, za katerega seveda ni težko uganiti, od kod je dobil ime – toliko metrov je v Planici preletel Bjørn Einar Romøren leta 2005, kar je hkrati predstavljalo tudi svetovni rekord. Trenutno najboljši dosežek v Planici – 251,5 metra Kamila Stocha – za rekordom zaostaja dva metra. A ko bo v Planici padel nov svetovni rekord, se bo preimenoval tudi klub. Vstopnica zanj letos stane 120 evrov na dan, kar je še vedno precej manj kot za Klub Planica, za katerega je treba odšteti 270 evrov na dan. Crystal Globe Lounge je namenjen najpetičnejšim gostom in ponuja različne pakete od 500 evrov naprej, najdražji za ves konec tedna (s hotelsko nastanitvijo in luksuznimi prevozi vred) stane 2.500 evrov.
VIP vstopnice goste seveda še bolj kot zaradi samega udobja privlačijo zaradi tkanja poslovnih vezi; to je idealna priložnost, da srečajo ali pa celo povabijo (potencialne) poslovne partnerje, s katerimi bi radi stkali bolj osebne vezi.
In koliko se iz prodaje vstopnic nateče v blagajno OK Planica? Letos pričakujejo, da bodo na ta način zbrali kar 300.000 evrov!

Brez sponzorjev ne bi šlo

Izjemno velik del skoraj dva in pol milijona težkega proračuna celotne prireditve vsako leto pokrijejo večinoma domači sponzorji. Letošnji največji sponzorji so Krka, Zavarovalnica Triglav, GH holding, Pivovarna Laško ter Športna loterija, ob njih pa še kopica drugih (med njimi tudi uradni FIS sponzorji). V letošnjem letu so za prireditev v Planici prispevali kar 920 tisoč evrov.
Še eden od pomembnih virov prihodka so pravice, ki se za prireditev prodajo televizijskim mrežam po Evropi. Letos bodo te prinesle 430 tisoč evrov, nekoliko manjši, a še vedno opazen znesek pa OK Planica zbere še z oddajanjem pravic in prostora na prireditvi, predvsem gostincem; iz tega naslova zberejo še dodatnih 100 tisoč evrov.

Stroški so velikanski

Priprava ne le skakalnice, pač pa celotnega prireditvenega prostora, priprava vseh objektov (tako vsakokratna adaptacija stalnih kot postavitev začasnih) ter zagotovitev potrebne energetske infrastrukture – od elektrike do vode – za celoten prostor v izjemno velikem obsegu predstavljajo enormen strošek.



Ob tem stroški, ki nastanejo tudi zaradi zagotavljanja vseh storitev ter varovanja in zavarovanja prireditve in ureditve prometa, »pojedo« večino proračuna in jih niti ni mogoče preveč oklestiti, da se prireditev lahko izpelje na dovolj visokem (in varnem) nivoju, ki ga seveda zahteva tudi FIS (za lansko prireditev je FIS naknadno poslal opozorilo, da vetrna zaščita ni bila zadovoljiva, saj je bila premalo učinkovita in povrhu še slabo pritrjena.
Najvišji strošek za organizacijo je sam najem skakalnice in prostora. OK Planica bo letos za ta namen odštel 400 tisoč evrov Nordijskemu centru Planica. Razlog, da je strošek tako visok, je predvsem priprava skakalnice in snega; za to je namreč odgovoren Nordijski center kot skrbnik objekta. Organizacijski komite namreč dva tedna pred prireditvijo prevzame skakalnico in prostor, ki morata že biti v primernem stanju, da OK lahko pripravi izvedbo tekme.

Nagradni sklad

Nekaj denarja na koncu domov odnesejo tudi tekmovalci. Nagradni sklad v Planici bo za vse tri tekme skupaj znašal nekaj več kot 200.000 evrov. V smučarskih skokih so nagrade sicer določene v švicarskih frankih in so enake na vseh skakalnicah in letalnicah. Vsaka točka, ki jo uspe osvojiti tekmovalec, mu prinese 100 frankov, kar pomeni, da zmagovalec za 100 točk, ki mu jih prinese prvo mesto, prejme 10.000 frankov, kar je malo več kot 8.800 evrov. Ni slabo, še zdaleč pa se nagradni skladi ne morejo primerjati z nekaterimi drugimi športnimi tekmovanji, niti z alpskim smučanjem ne.



Ker je večina odhodkov in prihodkov relativno stabilna, so največji dejavnik pri končnih številkah gledalci. Letos je videti, da bo vreme prijetno, kljub temu pa ne najboljša sezona slovenskih orlov ne predstavlja takšnega magneta za gledalce, da bi lahko pričakovali izjemno visok obisk. Ob ugotavljanju, da kaže na podobno število gledalcev kot lani, Primož Finžgar sklepa, da bo tudi končni izkupiček podoben lanskemu: »Lani nam je uspelo, da se je prireditev nekako pokrila, zaključili smo s približno 50.000 evri presežkov prihodkov nad odhodki in tudi letos pričakujemo, da izgube ne bo.«
V rekordnem letu 2016, ko so vstopnice prinesle kar 1,3 milijona evrov, je bil tudi končni izkupiček rekorden. Prihodki so za 400.000 evrov presegli odhodke. Kdo torej pospravi v žep ta dobiček? »Smo del Smučarske zveze Slovenije,« pravi Finžgar, »in zato je jasno, kaj se nato stori z denarjem; porabi se za delovanje, morebitni presežek prireditve v Planici se torej v celoti porabi za razvoj smučarskih skokov.«
A zadnje sezone dileme, kako porabiti sredstva, ni. Lani na primer je Smučarska zveza sklenila, da mora dobiček prireditve pokriti pričakovan negativen izplen svetovnega pokala v tekih. Ta je bil na koncu večji od skakalnega plusa in je bilo za pokrivanje izgube treba poseči v akumulirane pozitivne rezultate preteklih let.

Turistični ponudniki si manejo roke

Finala svetovnega pokala v Planici pa se ne veselijo zgolj tekmovalci in gledalci, pač pa še posebej turistični ponudniki v Kranjski Gori in okolici. V javnem zavodu Turizem Kranjska Gora pravijo, da je prireditev izjemnega pomena zanje in je promocijsko ena izmed najbolj poznanih in cenjenih blagovnih znamk zimskega turizma v destinaciji. Priznavajo, da je športni dogodek pomemben spodbujevalec turizma, ki za turistično destinacijo predstavlja predvsem dober razvojni potencial.
To se kaže tudi v zasedenosti hotelskih namestitev v času poletov v Planici. Po njihovih podatkih so hoteli v času prireditve običajno polno zasedeni in na primer v Hit Alpinei tudi letos ponovno pričakujejo polno zasedenost kapacitet. Poleg tekmovalnih in spremljevalnih ekip pričakujejo tudi obisk navijaških skupin.
Ne le zasedenost, v času prireditve se dvignejo tudi cene, kar potrjujejo tudi v Turizmu Kranjska Gora, kjer pa ne želijo ocenjevati, za koliko se cene dvignejo. Po nekaterih ocenah je prav to čas, ko so v Kranjski Gori cene najvišje (višje tudi kot med zimskimi šolskimi počitnicami), ponudniki pa storitve podražijo tudi za tretjino. V letu 2016 so jih nekateri celo za več kot četrtino siceršnje zimske ravni cen.

Kmalu novi izzivi

Letos torej planiška prireditev ne bo pritegnila rekordnega, verjetno niti povprečnega števila obiskovalcev ne, morda pa bo drugače že prihodnje leto, ko bo Planica gostila svetovno prvenstvo v poletih, še večji zalogaj pa čaka organizatorje leta 2023, ko bo sploh prvič v Sloveniji potekalo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah.