Plače: strateška igra ali navadna tržnica?

Novomeški Revoz, eden vodilnih slovenskih izvoznikov, povečuje proizvodnjo avtomobilov, zlepa pa mu ne uspe dobiti več sto delavcev za delo v nočni izmeni. Podjetje v lasti francoskega Renaulta je lov na kadre iz Dolenjske razširilo na vso Slovenijo in tudi v sosednje države. V takih razmerah na trgu dela se Štajerci upravičeno sprašujejo, kje bo Magna Steyer dobila v prvi fazi štiristo in kasneje nekaj tisoč delavcev za svojo novo lakirnico. Podobna vprašanja si postavljajo tudi v Kočevju, kjer se veselijo nove tovarne industrijskih robotov japonske Yaskawe. Kočevci bodo pomanjkanje tehničnega kadra poskušali odpraviti tudi tako, da bodo v srednjo šolo ponovno uvedli program šolanja za strojnega tehnika.

V takih razmerah je ministrica za delo Anja Kopač Mrak po burnem posvetovanju s sindikati in delodajalci prejšnji petek predlagala dvig minimalne plače za 1,8 odstotka. To pomeni, da bo minimalna bruto plača letos 804,96 evra, lani pa je bila 790,73 evra.

Delodajalska stran je predlog pričakovano pričakala na nož, zvišanje minimalnih plač po njihovem ogroža konkurenčnost delovno najbolj intenzivnih podjetij in s tem postavlja na kocko obstoj prav najslabše plačanih delovnih mest. Nasprotno pa se približno 30.000 prejemnikov minimalne plače lahko le grenko nasmiha ob »radodarnem« zvišanju mesečnega neto zneska za slabih deset evrov.

AP

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so pri uskladitvi v skladu z zakonom o minimalni plači poleg rasti cen življenjskih stroškov (0,5 odstotka) upoštevani tudi ugodna gospodarska rast ter gibanja plač in zaposlenosti v preteklem letu. V prvih enajstih mesecih lani se je v primerjavi z istim obdobjem leto prej za 1,8 odstotka povišala tudi povprečna plača v Republiki Sloveniji. Na ministrstvu upajo, da bodo z dvigom minimalne plače v enakem odstotku ohranili razmerje med minimalno in povprečno plačo, hkrati pa izboljšali socialni položaj zaposlenih z najnižjimi dohodki.

Zakaj sploh minimalna plača

Minimalna plača je potrebna, da zaščiti delojemalce pred tem, da delodajalec izkoristi svojo premoč. »V položaju, ko podjetje lahko izbira zaposlene, lahko ceno dela zbija v nedogled. Zato je potrebna minimalna plača kot varovalka, da se to ne bi dogajalo,« pravi Jani Bekö, profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti.

Če imamo kot družba veliko zaposlenih z minimalno plačo, je to problem produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva.

Po njegovem je zvišanje minimalne plače občutljivo politično in družbeno vprašanje. »Če imamo kot družba veliko zaposlenih z minimalno plačo, je to problem produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva. Težava je, če se instrument minimalne plače uporablja preveč splošno v panogah, ki so že tako cenovno občutljive. Vsako zvišanje minimalne plače lahko načne cenovno konkurenčnost teh podjetij in ljudje, ki danes delajo za minimalno plačo, jutri ostanejo brez kakršnekoli plače,« svari Bekö. Umiranje podjetij, ki slonijo na minimalni plači, je lahko škodljivo tako za zaposlene v njih kot za gospodarstvo in celotno družbo. »Vprašanje je torej, ali si res želimo družbo, ki sloni na takem gospodarstvu. Če je odgovor da, potem smo privolili v dirko na dno,« dodaja profesor.

To se je v svojem zadnjem blogu vprašal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete in kolumnist Sveta kapitala Jože P. Damijan. In odgovor? »Je, če je ustrezno podprt z nominalno rastjo cen in rastjo produktivnosti ... Če so cene končnih izdelkov narasle za neki odstotek, je seveda povsem upravičeno, da se tudi proizvodni stroški (predvsem strošek dela) temu prilagodijo z ekvivalentno rastjo.«

Po Damijanovem mnenju bi bilo ekonomsko upravičeno povišanje plač, ki bi imelo za slovensko gospodarstvo nevtralen učinek, enako vsoti med nominalno rastjo inflacije in realnim povečanjem produktivnosti. V slovenskem primeru bi bilo takšno za gospodarstvo nevtralno zvišanje lahko 3,3 odstotka, ne 1,8.

AP

Ali nevidna roka trga ne vpliva na ceno dela?

Revoz, ki za nočno delo seveda ponuja več kot minimalno plačo, vseeno težko dobi dovolj ustrezno usposobljenih delavcev, da bi lahko izpolnjeval povečana naročila. Podobne težave se pri iskanju delavcev napovedujejo tudi Magni in Yaskawi, ki že iščeta oziroma še bosta iskali več sto zaposlenih. Zdi se, da nevidna roka trga, ki ceno blaga ali storitve dvigne vsakič, ko povpraševanje preseže ponudbo, velja za vse cene razen za ceno dela.

Novomeški Revoz, eden vodilnih slovenskih izvoznikov, povečuje proizvodnjo avtomobilov, zlepa pa mu ne uspe dobiti več sto delavcev za delo v nočni izmeni.

Niti za sto evrov višja plača verjetno ne bi občutno povečala zanimanja za proizvodno delo v Revozu, saj je to delo v nočni izmeni, ki od kandidatov zahteva ustrezno fizično kondicijo ter ročne spretnosti glede na delovni proces, menijo na zavodu za zaposlovanje. Zaradi posebnosti proizvodnje morajo imeti ustrezne psihofizične lastnosti, opraviti morajo tudi zdravniški pregled, kar Revoz v postopkih kadrovanja preverja.

Bekö meni, da v primeru omenjenih podjetij ni toliko težava višina plače, ampak bolj to, da na tako majhnem geografskem območju preprosto ni dovolj ustreznega kadra. »Težava ni toliko raven plač kot število ustreznih kadrov, ki so na določenem območju v določenem trenutku na voljo. Ker v kratkem času potrebujejo veliko ljudi, bodo verjetno morali v soseščino po nekatere profile.« Tudi v Avstriji jim primanjkuje določenega kadra, pa uvozijo delavce iz Slovenije, podobno bo najbrž za naša podjetja treba ponje na Hrvaško.

Ko ne gre drugače, se plača vedno dvigne

Drugače pa meni Damijan: »Na koncu, ko bodo videli, da res ne bodo mogli dobiti delavcev, bodo zagotovo plačali več, kot ponujajo zdaj. Vse to je igra, strateška igra ali pa navadna tržnica. Dejstvo je, da podružnice tujih podjetij pri nas zaposlene plačujejo tudi 20 odstotkov bolje od slovenskih podjetij.«

Pri iskanju delavcev imajo težave v Revozu, Magni in Yaskawi.

Kot pojasnjuje, vsaka multinacionalka pred naložbo v posamezni državi poskuša čim več iztržiti iz lokalnega okolja. Popust pri nakupu zemljišča ali po možnosti celo brezplačno zemljišče, subvencije, davčne olajšave in ohlapnejša zakonodaja, vse to so dejavniki, s katerimi se države poskušajo prikupiti tujim investitorjem. Poslovno najprivlačnejše okolje, torej najcenejša lokacija, ki da največ popustov, ponavadi zmaguje v trdi tekmi za tuji kapital. »Multinacionalka, ki je že dobila subvencije od države, poskuša po medijih javnosti poslati sporočilo, da ima težave pri pridobivanju kadrov: Pomagajte nam, drugače bomo morda celo prisiljeni preseliti proizvodnjo. Vse to je treba razumeti kot igro,« poudarja Damijan.

Če bi bil sam menedžer takega podjetja, bi za dobro svojih lastnikov v komunikaciji z državo prav tako uporabil podobne prijeme, pravi: »Vprašanje je, ali mi takšne zahteve sprejmemo ali ne. Pri tem je veliko odvisno od tega, kako dobre pogajalce imamo kot država nasproti multinacionalki.«

»Magna je s Hočami naredila genialno potezo«

Koliko Štajercev, ki delajo v Magni v Gradcu, se bo raje odločilo za delo v Magni v Hočah za nižjo plačo, bo odvisno od izračuna vsakega posameznika, koliko časa in denarja prihrani, če se namesto čez mejo vozi na delo v Hoče. Vprašanje pa je, koliko bodo zaposleni sploh imeli izbire.

Damijan namreč potezo multinacionalke, da postavi lakirnico v Hočah, ocenjuje kot genialno: »Magna bo tako veliko prihranila pri stroških dela. Namesto da bi zaposlenim dajali avstrijske plače, jo bodo s to genialno potezo odnesli z bistveno nižjimi slovenskimi plačami.« 

TRETJE OKO: Janez Malačič, profesor na ekonomski fakulteti

Strukturne brezposelnosti dvig minimalca ne gane

AP

Trik z dvigom plače kratkoročno ne deluje, če na trgu ni ustrezno usposobljenih delavcev. V primeru tovarn, ki težko najdejo delavce kljub približno sto tisoč brezposelnim, imamo opraviti s strukturno brezposelnostjo. »Vprašanje aktualnega dviga minimalne plače v Sloveniji je tipična všečna politična poteza, pri čemer v javnosti sploh ni poglobljenih vsebinskih razprav o sami minimalni plači,« pravi Malačič. Po njegovem mnenju bi na podlagi inflacije v zadnjih treh letih težko našli razloge za spreminjanje minimalne plače. »Mogoče je tehtnejši argument, da morajo tudi delavci biti deležni koristi od izboljšanja gospodarskih razmer. Vendar se pri tem postavi vprašanje, zakaj minimalna plača. V osnovi bi morali biti nagrajeni tisti, ki so največ prispevali k rezultatom,« opozarja.

Težava slovenske minimalne plače je v tem, da imamo praktično najvišje razmerje med minimalno in povprečno plačo v EU. Stališče, da del, ki ne zagotavljajo niti minimalne plače, v Sloveniji ne potrebujemo, se Malačiču zdi »precej pravljično«.