Patentni troli: Imperij vrača udarec

David ni mogel verjeti; proti njegovemu podjetju je bila vložena tožba, da krši patente druge družbe. In denar, namenjen za razvoj izdelka ter plače zaposlenih, je začel odtekati za odvetnike. Veliko denarja. Ko je sodišče leta 2016 presodilo, da sta dva od tožnikovih patentov neveljavna, Davidu to ni nič več pomagalo – njegovi družbi je zaradi stroškov tožarjenj že davno zmanjkalo denarja in je propadla.

Tožbe zaradi kršitev patentov so predvsem v ZDA zelo pogoste, a posebna zgodba so tako imenovani patentni troli, kakršni so nastopali tudi v primeru Davida Blooma. Gre za podjetja, ki ničesar ne proizvajajo in si s patenti ne trudijo zaščititi svojega izdelka ali storitve, pač pa so preprosto v poslu tožarjenja. Kupujejo patente in iščejo potencialne tarče, od katerih bi najlažje iztožili odškodnino. Njihov namen ni preprečiti konkurentu, da bi uporabljal določeno tehnologijo ali postopke, pač pa jim je cilj zgolj denar.

Pri tem izbirajo različne tarče. Najbolj razvpiti patentni troli se lotevajo največjih megakorporacij, pri katerih je jasno, da imajo dovolj denarja za odškodnino. Drugi se osredotočajo predvsem na manjša podjetja in startupe; slednji imajo že nekaj denarja, ki so ga prispevali različni investitorji, hkrati pa nimajo še izkušenj dolgih sodnih bitk, zato mnoge tovrstne tarče kmalu pristanejo na poravnavo, preden jih sodni stroški povsem uničijo.

Prihajajo tudi v Evropo

Amaury Libbrecht iz evropskega združenja IP2I, ki se ukvarja z varovanjem intelektualne lastnine, je dejal: »Zadnje poročilo organizacije Darts-ip, osrednje avtoritete na področju pravne prakse varovanja intelektualne lastnine, jasno kaže, da je vzpon družb, ki ničesar ne proizvajajo, pač pa le skušajo uveljavljati patente (ang. PAE – patent assertion entities), imenovanih tudi patentni troli, v Evropi zelo očiten. V zadnjem desetletju pogostost tovrstnih tožb narašča za skoraj 20 odstotkov letno, 60 odstotkov tovrstnih tožb pa sprožijo družbe​ PAE ​s sedežem v ZDA. Predvsem v večjih državah članicah EU pri patentnih sporih vedno pogosteje kot tožniki nastopajo družbe, ki ničesar ne proizvajajo. V Nemčiji se taki tožniki zdaj pojavljajo že v 20 odstotkih vseh primerov patentnih tožb.«

Čeprav patentni troli očitno tudi v Evropi že igrajo opazno vlogo, pa Libbrecht meni, da je to šele začetek in da so tovrstne ameriške družbe zdaj šele zares preverile evropski trg, preden na veliko zakorakajo s svojimi aktivnostmi še v ta del sveta. In ravno temu v IP2I namenjajo največ pozornosti: trudijo se opozoriti ne le podjetja, pač pa tudi zakonodajalce, sodni sistem ter akademike na to težavo in iščejo rešitve, kako bi intelektualna lastnina ostala v Evropi čim bolj zaščitena, ne da bi pri tem morala podjetja izgubljati preveč časa in denarja za pravniške zadeve.

Evropski patent

Kmalu se v Evropi prav na tem področju obetajo spremembe, saj naj bi končno zaživel unitarni evropski patent, torej patentni sistem, ki bo pokrival celotno EU. Ali bo to pripomoglo, da se bodo podjetja lažje ubranila patentnih trolov, ali pa bodo nove okoliščine te privabile še v večjem številu, ostaja odprto. Nekateri predvidevajo, da trenutni razdrobljeni evropski sistem omogoča, da patentni troli lažje najdejo ranljive tarče, drugi pa opozarjajo, da bo enotni sistem za trole še bolj privlačen, saj bo možno z enim patentom na enem sodišču v Evropi iztožiti precej višji znesek (ali z njim vsaj zagroziti in tako imeti v rokah močnejši argument, ki bi nasprotnika prepričal v čim hitrejšo poravnavo).

In kakšen je odziv tistih, ki imajo v rokah škarje in platno? »Slab. Preslab,« pravi Libbrecht. »Ko smo o tem govorili s podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za enotni digitalni trg Andrusom Ansipom, nam je zatrdil, da Komisija v tem ne vidi še nobenega problema. A po našem mnenju takšno stališče ni v skladu z resničnostjo! Komisija sicer išče rešitve za varovala, ki bi zaščitila naš patentni sistem pred zlorabami, a se ne posveča dovolj tej konkretni težavi. Komisija skuša zavarovati naše družbe pred zlorabami s strani družb PAE na področju patentov standardiziranih tehnologij (ang. SEP – standard-essential patents) in njen trud cenimo, a smo prepričani, da mora nujno še pravi čas storiti korak naprej in razširiti to zaščito na vse patente.«


Amaury Libbrecht meni, da so tožarjenja in izsiljevanja, kakršnim smo priča v ZDA, grozljiva in da bi se morali iz ameriških izkušenj kaj naučiti ter v Evropi poskrbeti, da takšnih zlorab sistema ne bi bilo, še preden se praksa razraste do takšnih razsežnosti kot v ZDA.

Pri tem sogovornik opozarja, da tudi evropska sodna praksa na tem področju ni ravno najbolj ugodna za podjetja, ki bijejo bitke s patentnimi troli, saj se sodišča zelo pogosto in zelo hitro odločajo za sodne prepovedi spornih izdelkov, kar podjetjem povzroči izjemno veliko škodo, zato se že ob vsaki grožnji trolov družbe raje hitro odločijo za poravnavo.

Področja: IT (v farmaciji je drugače)

Tožarjenja zaradi patentov v različnih panogah potekajo zelo različno. Za farmacijo je na primer zelo značilno, da so tožbe zaradi kršitev patentov v velikem deležu med podjetji, ki izdelujejo podobne učinkovine. Precej drugače je v informacijski tehnologiji, kjer tovrstnim tožarjenjem vladajo patentni troli. Namreč, letošnjega februarja je ameriška študija na to temo ugotovila, da pri kar 85 odstotkih tožb v tej panogi v ZDA kot tožnik nastopa podjetje, ki ne izdeluje ničesar, pač pa je le imetnik patenta.

Obramba pred troli

Ker svet patentov ni idealen, se seveda pogosto zgodi, da se nekateri patenti deloma prekrivajo – in prav takšne izjemno široke patente radi uporabljajo patentni troli, ker je zelo enostavno najti primerne tarče. Če imajo te tarče v svoji lasti druge patente, ki dovolj dobro pokrivajo sporno področje, potem se tožena stranka lahko ubrani napada.


Kot obramba pred troli je tako nastala neprofitna mreža LOT Network, ki se ji pridružujejo že mnoga podjetja iz tehnološkega sektorja; med njimi Microsoft, Amazon, GM, Uber in Google, ki je bil tudi pobudnik tega sodelovanja. Podjetja v mrežo prispevajo svoje patente in se zavežejo, da jih ne bodo prodala ali licencirala patentnim trolom, ki bi jih lahko izkoristili proti drugim tehnološkim podjetjem. Hkrati pa si te patente člani mreže medsebojno licencirajo, kar pomeni, da ima vsak od članov na voljo tudi precej več orodij, s katerimi se lahko brani v primeru morebitnega napada s strani patentnih trolov.

Ne pustite se

Lee Cheng, pravnik iz družbe Newegg, ki se je spopadel s patentnimi troli v več kot tridesetih primerih, ima za tarče slednjih en sam nasvet: »Nikoli ne pristanite na poravnavo. Tako kot morate imeti politiko, da izsiljevalcem nikoli ne plačate odkupnine, saj boste sicer samo spodbujali naslednje pojave izsiljevanja, enako naj velja za patentne trole. Ne pristanite na poravnavo, in če si le lahko privoščite, pojdite do konca in poskrbite, da bodo imeli patentni troli z vami zgolj stroške, ne pa dobička. Sicer se jih ne boste nikoli znebili.«

Najboljša obramba je napad

Nekatere žrtve patentnih trolov so se odločile, da se ne bodo več zgolj branile, pač pa se bodo držale rekla »najboljša obramba je napad«, in šle v akcijo. V družbi Kaspersky Lab so potem, ko so dovolj dobro pokazali patentnemu trolu, da nima možnosti za zmago na sodišču, obrnili vlogi. Ne le, da niso pristali na neko majhno odškodnino v zameno za umik tožbe, pač pa so tožniku Wetro Lan LLC pisali, da mora sam plačati njim, če želi, da se strinja s prekinitvijo sojenja. Družbi Wetro Lan ni preostalo drugega, kot da je na takšno poravnavo pristala, če ni želela višati sodnih stroškov brez upanja na preobrat.

Nekoliko drugače so se znanih patentnih trolov Blackbird Tech lotili pri družbi Cloudflare. Njihov namen ni bil le, da se ubranijo napada, pač pa so se lotili kar napadalcev. Potem ko so na sodišču dosegli razveljavitev patenta Blackbird Tech, ki je bil povod za tožbo, so razpisali denarno nagrado za vsakogar, ki bi prinesel dovolj trdne dokaze, na podlagi katerih bi lahko dosegli razveljavitev drugih patentov v portfelju družbe Blackbird Tech.

Družbe so pogosto v neenakopravnem položaju v boju s troli, saj je zanje na kocki zelo veliko. Patentni troli na drugi strani nimajo nikakršnega utečenega posla in ne tvegajo tako veliko – v najslabšem primeru pač zaprejo svoje podjetje. Evropska velika podjetja se tega tveganja vse bolj zavedajo, upajo pa predvsem, da se bodo na resnost težave čim hitreje in v večjem obsegu odzvali tudi evropski regulatorji.