Partnerstvo za spremembe teče tretji krog

Gospodarstvo in javni sektor se pogosto znajdeta na nasprotnih bregovih in se pritožujeta, da druga stran nima posluha za prvo in obratno. A kot kaže projekt partnerstva za spremembe, ki poteka od leta 2014 in se bo nadaljeval v letu 2017, je med tema dvema sektorjema možno tudi plodno sodelovanje, ki prinaša konkretne rešitve.

Gre za program inovativnega sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem, ki zbližuje ta dva svetova z izmenjavo dobrih praks, reševanjem skupnih izzivov in izmenjavo zaposlenih med sodelujočimi ministrstvi in podjetji, ki so člani AmChama Slovenija.

Med izmenjavo smo želeli opozoriti na nekatere zadeve in postopke, za katere menimo, da bi jih bilo treba spremeniti in jih narediti bolj življenjske.

Program je nastal na pobudo ministrstva za javno upravo in AmChama Slovenija, v treh letih pa je od pilotnega projekta prerasel v partnerstvo šestih ministrstev in 30 domačih in mednarodnih podjetij, kar skupaj pomeni sodelovanje kar 80 zaposlenih. V prvih dveh krogih – vsak se je sklenil s petdnevno izmenjavo med zaposlenimi iz sodelujočih ministrstev in podjetij – so določili pet izzivov: doseči večjo učinkovitost medresorskega sodelovanja, dvigniti motiviranost v javni upravi, narediti e-javno storitev prijazno in učinkovito tako za uporabnike kot za upravo, okrepiti blagovno znamko I feel Slovenia in prilagoditi učni program veščinam 21. stoletja. Lansko jesen se je začel tretji krog projekta, katerega cilj je oživitev rešitev, ki so jih skupine oblikovale v prvih dveh krogih. Tudi ta krog se bo junija letos sklenil z izmenjavo javnih uslužbencev in zaposlenih v gospodarstvu.

Tako so, denimo, zaposleni iz gospodarstva spoznali, da javna uprava ni vedno sama sebi namen, po drugi strani pa so javni uslužbenci ugotovili, da bi bilo treba nekatere prakse iz gospodarstva prenesti tudi v javno upravo. Podjetja so s tem sodelovanjem tako zadovoljna, da nekatera že napovedujejo, da se bodo vanj vključila tudi letos.

Matjaž Tavčar

»Sodelovanje v tem programu je koristno za obe strani, tako za javni kot zasebni sektor, saj gre za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, skupno sodelovanje, povečanje razumevanja, krepitev veščin in pridobivanje novih ter razbijanje stereotipov o enih in drugih o tem, da sta to dva svetova, ki nimata nič skupnega. Udeleženci programa so pogosto sami presenečeno ugotavljali, da so imeli napačno predstavo in da delo v enem in drugem sektorju sploh ni tako zelo različno, da je mogoče dobre prakse prenašati iz enega okolja v drugo, da jim je skupna želja po doseganju ciljev in dobrih rezultatov,« pravijo na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar.

Vodja tega programa pri AmChamu Petra Kocjan pa pojasnjuje, da s tem projektom spoznavajo drug drugega, razbijajo predsodke, spreminjajo način mišljenja, delijo izkušnje, znanje in dobre prakse ter se učijo sodelovati in dosegati skupne cilje: »Samo s sodelovanjem se bomo lahko lotili izzivov prihodnosti, in partnerstvo za spremembe je pilotni program, ki nam omogoča testiranje in kasneje oblikovanje trajnega modela sodelovanja.« Ugotavlja, da je tudi v gospodarstvu zanimanje za tak projekt vsako leto večje, saj podjetja v njem vidijo priložnost za implementacijo rešitev, ki so nujne za konkurenčnejše poslovanje in razvoj.

Od mentorstva do kreativnega mišljenja

Kakšni so rezultati implementacije rešitev za omenjenih pet izzivov, ne na ministrstvu ne v AmChamu še ne morejo povedati, saj da bo to znano junija, ko se bo sklenil tretji krog projekta. Udeleženci pa so že v prejšnjem krogu nakazali, v katero smer naj bi šle te rešitve.

Večjo učinkovitost medresorskega sodelovanja naj bi dosegli z bolj agilno organizacijo in pripravljenostjo za spremembe, za kar naj bi vzpostavili ambasadorje vrednot in mentorstvo znotraj državne uprave. Motiviranost v javni upravi naj bi dvignili z razmišljanjem, ki spodbuja razvoj vodij, kadrovskega menedžmenta, kulture pozitivne informacije in napredovanja na podlagi vsebine in ne trajanja zaposlitve ali izobrazbe kot doslej.

E-javno storitev naj bi naredili prijazno in učinkovito tako za uporabnike kot za upravo z inovativnimi elektronskimi rešitvami javnih storitev. V zvezi s tem je že nastala video predstavitev Življenjski dogodek rojstvo kot e-storitev, ki kaže, kako bi lahko staršem ob rojstvu otroka z e-storitvami olajšali številne birokratske opravke.

Matjaž Tavčar

Za okrepitev blagovne znamke pa udeleženci projekta predlagajo, da naj država znamko I feel Slovenia aktivno uporablja na ravni državne uprave, za kar sodelujoča skupina že pripravlja orodja za širšo uporabo.

Veščine 21. stoletja naj bi v šole vpeljali prek oblikovanja konzorcijev petih osnovnih šol po vzoru srednje ekonomske šole v Ljubljani, ki je uspešna na podlagi »kreativnega mišljenja«.

Kot pravi Kocjanova, je bilo narejenih že nekaj korakov, ki jih sicer ne bi bilo: na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bodo, na primer, ta mesec organizirali dogodek Partnerstvo po Partnerstvu, na katerem bodi imeli vsi zaposleni možnost dobiti vpogled v dobre prakse podjetij, ki bi jih lahko tudi sami uvedli. »Partnerstvo za spremembe torej spodbuja sodelovanje tudi zunaj samega programa in izmenjav, kar nas izredno veseli. Izkušnje kažejo, da se v našem prostoru pogosto zatakne pri sodelovanju, bo pa sodelovanje ključno za reševanje izzivov, ki nam jih prinaša prihodnost,« dodaja sogovornica.

Priložnost za neposreden stik

In kaj v projektu vidijo sodelujoča podjetja? Med njimi je Lek, ki je bil vključen tudi v izmenjavo zaposlenih. V Leku pravijo, da jim je projekt partnerstva za spremembe ponudil priložnost za neposreden stik in pogovor med sodelavci javne uprave in gospodarske družbe, ki je temelj za boljše razumevanje in delovanje v obojestransko korist. »Pri vsakodnevnem delu se srečujemo s številnimi postopki in uredbami, ki nam v osnovi zagotavljajo stabilno poslovno okolje, po drugi strani pa večkrat povzročajo tudi preglavice. Pogosta razloga za slabo voljo in nepotrebno izgubo časa sta nepopolno poznavanje razlogov in posledic posameznega predpisa in nejasna komunikacija,« pojasnjujejo v farmacevtski družbi.

Udeleženci programa so presenečeno ugotavljali, da so imeli napačno predstavo in da delo v enem in drugem sektorju sploh ni tako zelo različno.

Dodajajo, da so v enotedenskem programu sodelavcu z ministrstva za javno upravo predstavili nekaj ključnih stičnih področij, ovir in predlogov za njihovo izboljšanje. »Odkrito smo si izmenjali dobre in manj dobre prakse in se učili drug od drugega. Sodelovanje nadaljujemo, imeli smo tudi že naslednje srečanje po nekaj mesecih, kjer sledimo napredku pri izbranih temah,« pojasnjujejo. Verjetno se bodo v projekt izmenjave ponovno vključili in nadaljevali začrtano pot sooblikovanja spodbudnega družbenega okolja in regulative.

Razbijanje meja

V tehnološki družbi SAP so prepričani, da je skupaj mogoče doseči več in da je skrajni čas, da se razbije meja, ki jo tako vztrajno postavljamo med javno upravo in gospodarstvom. »Nova digitalna ekonomija zahteva veliko več sodelovanja, zato smo tudi podprli projekt, katerega cilj je ravno spoznavanje obeh strani in medsebojno povezovanje za doseganje boljših rezultatov v prihodnje,« pravijo. Pojasnjujejo, da je pri tem najbolj dragoceno ugotavljanje podobnosti in razlik med delom ter zahtevami v javni upravi in tistimi, ki jih imajo v okolju multinacionalke, ki delujejo na slovenskem trgu. »Medsebojno poznavanje izzivov in priložnosti vsekakor vodi k boljšemu razumevanju in s tem tudi k boljšemu sodelovanju,« dodajajo. Kot pravijo, se bodo tudi letos zagotovo odločili za izmenjavo zaposlenih. Poleg tega računajo, da bodo storili korak naprej in skupaj poiskali konkretne rešitve.

Pot k debirokratizaciji

Tudi v Steklarni Hrastnik pravijo, da je spoznavanje podjetniškega okolja za državne uslužbence kot tudi nasprotna možnost, spoznavanja dela državnih organov, nedvomno koristno za vse, tako pri pripravi in sprejemanju zakonodaje kot pri razumevanju delovanja države na strani podjetij. Pri izmenjavi zaposlenih z javno upravo so doslej sodelovali dvakrat. »Izkušnje so zelo dobre, saj smo v pogovorih z javnimi uslužbenci, ki so bili pri nas na izmenjavi, dobili same pozitivne odzive. Izrazili so predvsem željo, da del naših dobrih praks prenesejo v javno upravo, predvsem področje komunikacije, prav tako nagrajevanja. Med izmenjavo smo želeli predvsem opozoriti na nekatere zadeve in postopke, za katere menimo, da bi jih bilo treba spremeniti in jih narediti bolj življenjske, kar je nenazadnje eden od ciljev debirokratizacije države,« pojasnjujejo. Tudi oni bodo pri projektu sodelovali še letos.

Matjaž Tavčar

Da gre za inovativen projekt, dokazujejo tudi zunanja priznanja. Tako je oktobra lani program Partnerstvo za spremembe prejel nagrado creative network award. To je nagrada za najboljše prakse, ki jo podeljuje AmChams in Europe, združenje 46 AmChamov iz 44 držav Evrope in Evrazije. Poleg tega je bil program nedavno med 161 projekti iz 46 držav izbran v ožji izbor na razpisu OECD za inovacije v javnem sektorju. Program sicer februarja ne bo predstavljen na vladni konferenci v Dubaju, na ministrstvu pa so kljub temu zadovoljni: »Že uvrstitev v najožji izbor pomeni svojevrstno potrditev, da znamo biti v slovenski javni upravi inovativni, zanimivi in konkurenčni. Za projekt je veliko zanimanje tudi v tujini in tudi to je za nas vedno znova potrditev, da gre za pravo, pozitivno stvar,« so prepričani na ministrstvu za javno upravo.

V AmChamu menijo, da je to lahko model sodelovanja tudi za druga področja. »Ta model želimo prenesti še na druga področja, kjer bi bilo sodelovanje zasebnega in javnega sektorja nujno,« pravi Kocjanova.