Papirništvu osrednja vloga v krožnem gospodarstvu

Slovenska papirna industrija posluje nadpovprečno dobro, vendar so bili ti rezultati težko pridobljeni. Papirničarji se zavedajo, da potrebujejo nova znanja in nove investicije, od zakonodajalcev pa pričakujejo spodbudno konkurenčno okolje.

Papirna industrija v zadnjem času nenehno raste. Gre za panogo, ki dosega nadpovprečen obseg proizvodnje ob hkratnem uspešnem upoštevanju okoljskih zahtev. Trajnostni značaj papirništva priznava tudi država, saj je papirni industriji pripadla glavna povezovalna vloga v strateškem programu za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo, so poudarili na jubilejnem, 20. dnevu slovenskega papirništva, ki se ga je prejšnji teden udeležilo 280 strokovnjakov iz 15 držav. 

Potrebna so nova znanja in nove investicije 

Omenjeni program, izbran v strategije pametne specializacije, je predstavila mag. Mateja Mešl, direktorica Inštituta za celulozo in papir, skupaj s še nekaterimi partnerji programa. Poudarili so, da je ključno medsektorsko povezovanje in usmerjenost v nove trende, med katerimi je biogospodarstvo tisto, v katerem želi Slovenija bolje izkoristiti številne možnosti. »Cilj je vstopiti na rastoči trg zelenih rešitev, ki je del naše realnosti podobno kot digitalizacija,« je poudarila Mešlova. 

O spremenjenih potrošniških navadah in novih poslovnih modelih je govoril predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne industrije (ZPPPI) v GZS Tadej Gosak: »Slovenska papirna industrija se je pomembno prilagodila novim vlogam papirja na trgu. Izvozi več kot 80 odstotkov proizvodnje, kar jo uvršča med generatorje slovenske gospodarske rasti.« 

Poudaril je, da se papirništvo po eni strani spopada z ambicioznimi cilji zvišanja dodane vrednosti (za 50 odstotkov), po drugi strani pa s prihajajočimi visokimi okoljskimi cilji Evropske unije. Za uspešno doseganje teh ciljev potrebuje dodatna vlaganja in konkurenčno okolje, ki ga papirništvo pričakuje od zakonodajalcev. Hkrati je poudaril, da se papirničarji v zadnjem obdobju intenzivno posvečajo izobraževanju, saj so izobraževanje in nova znanja nujni, če se želi panoga prilagoditi izzivom digitalizacije. 

Embalaža z dodano vrednostjo

»Spremembe in prilagoditve poslovnih modelov so nujne, za kar so odgovorna vodstva podjetij. Rešitve prinaša povezovanje znotraj panoge, sodelovanje z drugimi industrijami in iskanje inovacij,« je poudaril Gosak. 

Direktorica ZPPPI na GZS Petra Prebil Bašin je v pregledu razvoja in sprememb papirne panoge v zadnjih dvajsetih letih poudarila, da je krožno gospodarstvo za papirno industrijo velik potencial in da lahko slovenska papirna industrija zato z optimizmom zre v prihodnost, hkrati pa je poudarila pomembnost lastnega izobraževanja in proaktivnega delovanja pri uveljavljanju interesov panoge. 

Posebna sekcija na letošnjem dnevu slovenskega papirništva je bila namenjena embalaži z naslovom Embalaža z dodano vrednostjo. Poudarek je bil na aktualnih temah in novostih v zvezi z embalažo in odpadno embalažo, kot so njen trajnostni vidik, uporaba novih materialov s poudarkom na biomaterialih in novih priložnostih za tiskarsko in grafično industrijo, aktivna in inteligentna embalaža, certificiranje ter zakonodajne zahteve. Gre torej za aktualne tematike, ki bodo krojile svet embalaže v prihodnje.