Pametna prihodnost: Oblačila bodo prilagodljiva
Dr. Igor B. Mekjavić z Inštituta Jožef Stefan je svetovno uveljavljen strokovnjak za okoljsko fiziologijo. V šali ga nekateri imenujejo tudi slovenski Q, po genialnem inženirju iz filmov o Jamesu Bondu.
Odpri galerijo
Med drugim se ukvarja tudi s pametnimi oblekami oziroma funkcionalnim tekstilom. Na pobudo Ministrstva za obrambo na Institutu Jožef Stefan sestavljajo konzorcij raziskovalcev in podjetji, ki se ukvarjajo s tem področjem.
V osnovi mora oblačilni sistem zagotoviti udobje in človeka ne sme ovirati pri delu. Nekateri oblačilni sistemi človeka tudi zaščitijo. Ko torej govorimo o funkcionalnosti, moramo opredeliti, ali ustvarjamo sistem za udobje (na primer pisarniško delo), za optimalno delo (na primer v industriji in za šport) ali za optimalno zaščito pred nevarnimi dejavniki (na primer gasilska obleka). Čeprav so pri vsaki našteti temi cilji dokaj specifični, pa je skupni imenovalec ustvariti toplotno ravnovesje. Oblačilni sistem mora nuditi določeno stopnjo izolacije in dovoliti izparevanje znoja oziroma omogočiti minimalno zadrževanje vlage. Če je le mogoče, mora omogočiti optimalno prezračevanje mikroklime (prostor med kožo in oblačilnimi sloji).
To lahko pomeni več stvari: vgradnjo senzorjev v oblačilni sistem, povezovanje senzorjev v obleki z aplikacijami, ki nadzorujejo fiziološko stanje človeka, ter uporabo vlaken in tekstilij, ki imajo specifične lastnosti (na primer električna prevodnost, spremenljive lastnosti paroprepustnosti in podobno)
Ukvarjamo se z ustvarjanjem simulatorjev človeškega telesa, ki lahko ocenjujejo toplotno izolacijo in paroprepustnost celotnih oblačilnih sistemov, obutve, rokavic, čelad, trupa. Izdelali smo simulator za določanje funkcionalnosti rešilnih jopičev, dihalnih naprav (recimo za potapljače) in protipožarnih oblek.
Raziskave izvajamo s simulatorji ali s prostovoljci, in sicer v laboratoriju ali na terenu.
Veliko je membran, ki se vgrajujejo v oblačilne sisteme za izboljšanje funkcionalnosti oblačilnega sistema. Ena takih znanih membran je Gore-Tex. Na IJS se ne ukvarjamo z ustvarjanjem novih membran, temveč z ovrednotenjem njihove funkcionalnosti.
Najbrž bolj prilagodljive. Morda bodo imele vgrajena tipala, ki bodo zaznavala stanje okolja in avtomatično spreminjala lastnosti oblačilnega sistema, da bo le-ta optimalen za določeno dejavnost.
Kakšni so današnji trendi v funkcionalnem tekstilu?
V osnovi mora oblačilni sistem zagotoviti udobje in človeka ne sme ovirati pri delu. Nekateri oblačilni sistemi človeka tudi zaščitijo. Ko torej govorimo o funkcionalnosti, moramo opredeliti, ali ustvarjamo sistem za udobje (na primer pisarniško delo), za optimalno delo (na primer v industriji in za šport) ali za optimalno zaščito pred nevarnimi dejavniki (na primer gasilska obleka). Čeprav so pri vsaki našteti temi cilji dokaj specifični, pa je skupni imenovalec ustvariti toplotno ravnovesje. Oblačilni sistem mora nuditi določeno stopnjo izolacije in dovoliti izparevanje znoja oziroma omogočiti minimalno zadrževanje vlage. Če je le mogoče, mora omogočiti optimalno prezračevanje mikroklime (prostor med kožo in oblačilnimi sloji).
Danes se veliko govori o pametnih oblekah. Kaj mislimo s tem?
To lahko pomeni več stvari: vgradnjo senzorjev v oblačilni sistem, povezovanje senzorjev v obleki z aplikacijami, ki nadzorujejo fiziološko stanje človeka, ter uporabo vlaken in tekstilij, ki imajo specifične lastnosti (na primer električna prevodnost, spremenljive lastnosti paroprepustnosti in podobno)
Na Institutu »Jožef Stefan« delate ogromno zanimivih raziskav. So funkcionalne tkanine najbolj zanimive za športno industrijo ali še za katero drugo?
Ukvarjamo se z ustvarjanjem simulatorjev človeškega telesa, ki lahko ocenjujejo toplotno izolacijo in paroprepustnost celotnih oblačilnih sistemov, obutve, rokavic, čelad, trupa. Izdelali smo simulator za določanje funkcionalnosti rešilnih jopičev, dihalnih naprav (recimo za potapljače) in protipožarnih oblek.Raziskave izvajamo s simulatorji ali s prostovoljci, in sicer v laboratoriju ali na terenu.
Kaj so največji znanstveni dosežki, ki so spremenili panogo funkcionalnih tkanin?
Veliko je membran, ki se vgrajujejo v oblačilne sisteme za izboljšanje funkcionalnosti oblačilnega sistema. Ena takih znanih membran je Gore-Tex. Na IJS se ne ukvarjamo z ustvarjanjem novih membran, temveč z ovrednotenjem njihove funkcionalnosti.
Kakšne bodo funkcionalne tkanine prihodnosti?
Najbrž bolj prilagodljive. Morda bodo imele vgrajena tipala, ki bodo zaznavala stanje okolja in avtomatično spreminjala lastnosti oblačilnega sistema, da bo le-ta optimalen za določeno dejavnost.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost