Pametna mesta, za 2,7 bilijona evrov priložnosti

Projekt Združenih narodov UN Habitat si prizadeva za trajnostni in socialni razvoj urbanih središč tudi v teh regijah, da bi se izognili revščini, ki je v urbanih predelih še najbolje vidna v povsod prisotnih ogromnih barakarskih naseljih z neurejenimi sanitarnimi kapacitetami, dostopom do vode in energije ter težavami z odpadki.

V Evropi, ki bo po podatkih UN Habitat v prihodnosti najmanj urbaniziran del sveta, populacija na splošno ne narašča, se pa zaradi migracij ves čas povečuje v nekaterih večjih mestih. Najbolj v severnih delih Evrope, najbolj obremenjeni so Stockholm, København, Oslo, London, Helsinki, sledijo Dunaj, Berlin, Dublin, Bruselj in Bratislava. Na Dunaju, recimo, že zdaj živi 4000 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je dvakrat več od evropskega povprečja, do leta 2030 pa se pričakuje še nadaljnja od tri- do petodstotna rast. Povečevanje populacije sili mesta v iskanje inovativnih rešitev za marsikateri izziv: onesnaženost, promet, vodovodni sistemi, preskrba z energijo ... Mesta morajo postati bolj zelena in za življenje prijaznejša. Pametneje jih je treba načrtovati, da bodo učinkovita.

Najhitrejšo rast bo doživelo pametno varovanje

Evropska mesta se praviloma visoko uvrščajo na lestvicah pametnih mest, torej tistih, ki so že razvila trajnostne rešitve za težave urbanih predelov, poznajo že marsikatero pametno rešitev za trajnostno gradnjo, preskrbo z energijo, čistejši promet in logistične poti, učinkovite vodne sisteme in odvoz odpadkov. Lahko Evropa ponudi rešitve še razvijajočim se mestom v drugih delih sveta? Lahko, pravijo tisti, ki se s trženjem pametnih rešitev že ukvarjajo. A veliko priložnosti je treba še izkoristiti na domačih tleh. Do leta 2025 bo polovica od vseh 26 pametnih mest v Evropi in Severni Ameriki. Sektor pametnih mest je bil lani v svetovnem merilu glede na raziskavo svetovalne hiše Frost & Sullivan težak kar 2,7 bilijona dolarjev.

Pametna energija je najhitreje rastoč trg znotraj segmenta in bo do leta 2025 zaradi novih energetskih rešitev zrasla na slabih trideset odstotkov celotnega deleža. Enajst odstotkov trga bo zavzemala infrastruktura, sedem odstotkov sredstev, namenjenih za pametna mesta, pa bo šlo do leta 2025 za pametno gradnjo. Ta vključuje senzorske elemente, miniaturizacijo, brezžični internet in interoperabilnost. Po oceni tržnoraziskovalne hiše Persistence bo trg pametnih mest v prihodnjem desetletju narasel za 18,8 odstotka in bo leta 2026 vreden 3,48 bilijona dolarjev. Znotraj trga bo najhitreje rastel sektor pametnega varovanja. Ocena temelji na dejstvu, da so vlade po državah predane gradnji pametnih mest, dodatno gotovost pa prinašajo tudi okoljske zaveze držav. Glede na Trumpovo prekinitev zaveze pariškemu sporazumu je rast trga pametnih mest morda nekoliko manj gotova v ZDA.

Izdali smo aplikacijo za pametne naprave, prek katere se občani lahko pritožijo nad stvarmi, ki jih v mestu motijo: preverjenimi zabojniki za smeti, polomljenimi klopmi ali grafiti ... pri tem lahko tudi spremljajo, kako se problem rešuje, in dobijo obvestilo, ko je odpravljen.

Pamela Mühlmann, direktorica urada SmartCity Wien, je za Svet kapitala, recimo, dejala, da bodo na Dunaju do leta 2030 preobremenjeni podzemne železnice in tramvaji, zato že zdaj vodijo kampanjo za povečevanje uporabe kolesarskih in poti za pešce. Prebivalstvo Dunaja bo namreč po njihovih pričakovanjih zaradi migracij vsako leto naraslo za približno pet odstotkov, v strategiji pa imajo zapisano, da bodo imeli do leta 2029 kar 80 odstotkov prometa trajnostnega. Že nekaj let na Dunaju več ljudi uporablja javni potniški promet, kot jih vozi osebni avtomobil, k temu pa je največ pripomogla uvedba letne vozovnice za 365 evrov, torej za evro na dan. A žal se linij javnega prometa ne da povečevati v nedogled, zato je treba ljudi ozaveščati o koristnosti vožnje s kolesom ali pešačenja. Problem je, ker ljudje avtomatično vzamejo tramvaj ali uban za eno ali dve postaji, čeprav je takšno razdaljo veliko bolj prijetno prehoditi. Sama sem danes prišla peš štiri postaje,« razlaga Mühlmannova.

Jože Suhadolnik

Strategiji pametnega mesta je po besedah direktorja gospodarske agencije mesta Dunaj Gerharda Hirezija podrejeno celotno gospodarsko dogajanje. Pripravljati so jo začeli leta 2011 in jo končali leta 2014 kot zavezujoč dokument. Prav to jim po besedah sogovornikov omogoča lažje sodelovanje z vsemi mestnimi uradi, gospodarstvom, politiko in prebivalci. Največji izziv pri izvajanju strategije pa ni tehnologija, ampak koordiniranje projektov med različnimi uradi. »Naj vam povem primer. Kjer je bilo treba preurediti javno razsvetljavo, smo se odločili, da bomo klasične svetilke zamenjali s svetilkami led ter jim dodali še wi-fi in polnilnice za telefone. Uradniki, ki že vse življenje delajo na oddelku za javno razsvetljavo, pa niso imeli popolnoma nobenega znanja o tem in so nam na začetku celo rekli, da kaj takega ni mogoče. Potem smo se nekako o vsem dogovorili in so se prilagodili in izvedli projekt, ampak ves čas je bilo ogromno težav.«

Kjer je bilo treba preurediti javno razsvetljavo, smo se odločili, da bomo klasične svetilke 
zamenjali s svetilkami led ter jim dodali še wi-fi in polnilnice za telefone.

Velik izziv so tudi stanovanjske enote. Dunaj ima že dolgoletno tradicijo zagotavljanja javnih stanovanj za svoje prebivalce oziroma tiste, ki imajo v mestu stalno prebivališče in tam živijo od dveh do petih let. Najemnine več kot 400.000 socialnih stanovanj so veliko nižje od tržnih, približno 7,5 evrov na kvadratni meter; v pred kratkim odprtem pametnem naselju Aspen znaša najemnina za 50 kvadratnih metrov 375 evrov, za 120 kvadratnih metrov pa 900 evrov. »Čeprav jim ponujamo pametne rešitve na področju stanovanj in energetike, nič ne pomaga, če se ne zavedajo, kaj imajo na voljo, kaj je smisel uporabe in kakšne koristi imajo od tega,« pravi Mühlmannova. Pri novih pametnih soseskah ni takšnih težav. Ko so se v stanovanjsko sosesko Aspen na primer vselili prvi prebivalci, so zraven dobili zloženko z opisom, kako najbolje izkoristiti dane površine, problem je pri starejših, ki jih zgolj obnavljajo, tam je treba ljudi ozavestiti, kako, recimo, ravnati s pametnim ogrevanjem in hlajenjem. V naselju Aspen bo začel prihodnje leto voziti tudi prvi električni avtobus brez voznika, ki bo prebivalce prevažal po dva kilometra dolgi liniji do podzemne železnice. Z različnimi subvencijami pa spodbujajo taksi službe, da začnejo uporabljati električne avtomobile, od avstrijske agencije za promet tako podjetja lahko dobijo do osem tisoč evrov nepovratnih sredstev pri nakupu električnega avtomobila, mesto investira v električne polnilnice in taksistom prvo leto uporabe ne zaračunava električne energije. Do konca leta pričakujejo, da bo na cestah že 250 e-taksijev.

Mesto Dunaj svojim prebivalcem omogoča tudi subvencije za nakup električnih koles z košarami ter spodbuja investicije v sončne elektrarne tako, da se pogodbeno zaveže, da bo od prebivalcev odkupilo proizvedeno energijo. »Ugotovili smo, da ljudje raje kot v delniške papirje investirajo v nekaj oprijemljivega, v nekaj, kar lahko vidijo in otipajo, zato smo jim ponudili to rešitev,« pove Mühlmannova.

Na Dunaju se zavedajo tudi prihajajoče težave s pitno vodo, in tako so edino mesto, ki je implementiralo rešitev, ki odpadno vodo z ulic prečisti in onesnaženo loči od neonesnažene ter jo vrne v vodovodni sistem, le manjši umazan del pa gre v zbiralnike odpadne vode. V izvajanju je tudi pilotni projekt povečevanja zmogljivosti pridobivanja energije od zavor podzemnih vlakov. Tako pridobljeno energijo bodo uporabili za delovanje tekočih stopnic, dvigal in razsvetljave na podzemnih železnicah.

Jože Suhadolnik

Urbano rudarjenje

Mesto je lahko tudi dobavitelj surovih materialov za gospodarstvo. Na Dunaju so izračunali, da je v njihovem mestu 450 kilogramov železa, 340 kilogramov aluminija, 200 kilogramov bakra, 20 kilogramov cinka in 210 kilogramov svinca na prebivalca, ki ga je mogoče takoj reciklirati. Zavedajo se, pravi Claudia Schrenk z urada za urbano rudarjenje, da je uvoz surovih materialov zelo drag in povzroča veliko ekoloških in socialnih težav na območjih izkopov, zaradi česar je treba izkoristiti čim več tistega, kar je na voljo v propadajočih stavbah in pokvarjenih napravah, in to ponuditi gospodarstvu. Tudi sicer mesto tesno sodeluje z gospodarstvom, veliko pametnih rešitev so že implementirali v dunajskem rečnem pristanišču, ukvarjajo se tudi s tem, kako industrijo obdržati v mestu, kjer so stroški vedno višji. Vsekakor pa so v ospredju pametnega mesta ljudje, pravi direktorica urada pametnega mesta Dunaj, in njihova kakovost življenja. »Pred tremi meseci smo izdali aplikacijo za pametne naprave, prek katere se občani lahko pritožijo nad stvarmi, ki jih v mestu motijo: preverjenimi zabojniki za smeti, polomljenimi klopmi ali grafiti. Pri tem lahko spremljajo, kako se problem rešuje, in dobijo obvestilo, ko je odpravljen. Lahko se pritožijo tudi nad županom, a v tem primeru ne obstaja organ, ki bi to težavo odpravil,« še v smehu doda sogovornica.

Za razvoj urbanih središč v Sloveniji na voljo 139 milijonov

V programskem obdobju 2014–2020 je za razvoj urbanih strategij v slovenskih mestnih občin v operativnem programu načrtovanih dobrih 139 milijonov evrov. To vključuje tako sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada kot tudi sredstva iz proračuna RS. Na tej podlagi je tako mogoče predlagati projekte, ki prispevajo k izvajanju trajnostnih urbanih strategij, urbani prenovi, trajnostni mobilnosti, učinkoviti rabi energije in k drugim specifičnim ciljem operativnega programa, ki izkazujejo celovit pristop k doseganju razvojnih ciljev mesta. Na podlagi trajnostnih urbanih strategij mestnih občin v prejšnjih programskih obdobjih (2007–2013 in pred tem) ni bilo dodeljenih sredstev evropske kohezijske politike za namene trajnostnega urbanega razvoja, saj je ta mehanizem novost, so nam sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Prav tako so nam povedali, da v obdobju 2014–2020 še ni bilo črpanja sredstev za mestne občine v okviru urbanega razvoja, je pa v sklepni fazi postopek izbora projektov, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost stanovanj v javni lasti. Predvideva se, da bodo prvi izbrani do septembra 2017. Maja 2017 pa je bilo objavljeno tudi povabilo za projekte urbane prenove. Tudi ti bodo predvidoma potrjeni še letos, seveda če bodo ustrezno pripravljeni. Jeseni bo objavljeno tudi povabilo za projekte s področja trajnostne mobilnosti.

Jože Suhadolnik

Pametne hiše bodo bolj človeške

Na mikroravni je zanimiv tudi razvoj pametnih hiš. Andreja Tozona, ki se ukvarja z razvojem in testiranjem sodobnih programskih rešitev, smo vprašali, kakšne tehnološke novosti nam bodo letos ponudile pametne hiše. »Hiše postajajo vedno bolj človeške in naravne. Z njimi se začenjamo interaktivno pogovarjati, torej ne le komunicirati prek pametnih naprav, ampak nas hiša ob prihodu domov že lahko zazna in aktivira določene ukaze – prižge luči ali gretje. Razvoj gre v smeri glasovnega in vizualnega zaznavanja naših dejanj. V praksi to pomeni, da na trg prihaja vedno več vedno cenejših kamer, zvočnikov in senzorjev, ki jih lahko namestimo v hišo in povežemo s sistemi v oblakih. Pri nakupu naprav je treba biti pozoren na proizvajalca in na to, da so programske kode čim bolj odprte, da se lahko v sistemu vidi, kaj se v ozadju dogaja. Trenutno pametna okna, ogrevanje, hlajenje in zalivanje vrtov delujejo prek telefona, tablice ali chat bota, torej še vedno potrebujejo naše ukaze, da se aktivirajo, in je v tem smislu njihove samostojne pameti še bolj malo, ampak razvoj poteka v tej smeri. Torej, da se, recimo, žaluzije na oknu spustijo, če sije sonce.«

Globalni igralci na trgu pametnih mest

IBM Global Business Services, Cisco Systems, Inc., AT&T, Ericsson, GE, Hitachi Data Systems Corporation, Huawei Technologies Co., Ltd., Microsoft, Philips Lighting in SAP SE.