Olimpijska matematika

Prav to je najboljša novica za Južno Korejo kot gospodarsko silo, ki je gostila olimpijske igre z jasnim ciljem: pospešiti razvoj svoje najmanj razvite province Gangvon (v kateri je Pjongčang), ki bo šele zavzela vidnejše mesto na gospodarskem zemljevidu države.

Zimske igre zato niso bile zgolj športni dogodek. Bile so tudi prikaz južnokorejske pripravljenosti za sistematično negovanje talentov, inovacij, znanja ter povezav z zunanjim svetom. Prav zato je moral tisti, ki se je hotel dokazati Južni Koreji kot zanesljiv partner, sodelovati v olimpijskih aktivnostih. Ne zgolj s športno reprezentanco, ampak tudi s poslovnimi idejami, ki bodo analizirane in razvite, ko se bodo ohladili reflektorji na olimpijskem stadionu.

»Skrbno smo spremljali, kako se bodo države predstavile na olimpijskih igrah,« mi je v Seulu povedal nekdanji visoki diplomat, ki ni hotel biti imenovan. »Zelo cenimo vsak izraz dobre volje, ki je pomemben vložek v prihodnje dvostranske odnose.«

Nekdanji veleposlanik Južne Koreje mi je naštel vse tuje državnike, ki so se udeležili otvoritvene in sklepne slovesnosti oziroma so bili odsotni. Z neprikritim nezadovoljstvom je opozoril, da Kitajska ni bila dovolj zastopana na najvišji politični ravni, čeprav je sosednja država in prihodnja gostiteljica zimskih olimpijskih iger. Poudaril je, da »Seul zelo ceni veliko angažiranost Slovenije«. Ne samo da je med športnimi igrami obiskal Južno Korejo predsednik Borut Pahor, ki je bil prvi slovenski vodja države na uradnem obisku v tej državi, ampak je vsebino zimskih olimpijskih iger obogatila tudi slovenska hiša v Jongpjongu, smučišču, na katerem je potekal del olimpijskih tekem.

Gospodarsko sodelovanje je podobno športu. Če ne osvajamo medalj, slava bledi. Zato je bilo treba ustvariti čim več priložnosti za živo in otipljivo sodelovanje slovenskih podjetij z južnokorejskimi partnerji.

Če ne bi bilo slovenske hiše, bi se Južni Korejci osredotočili na medalje slovenskih športnikov. Tako pa je na stotine južnokorejskih obiskovalcev, turističnih delavcev, podjetnikov in politikov v lesenem kozolcu, ki ga je preveval duh tradicionalne slovenske arhitekture, izvedelo veliko o Sloveniji kot prijateljski državi, turistični destinaciji in zanimivem poslovnem partnerju.

Predstavljajmo si povprečnega podjetnika v Južni Koreji. Živi v državi, ki jo imajo v Aziji za relativno majhno. Čeprav ima 51 milijonov prebivalcev, sta v njeni okolici Kitajska z 1,4 milijarde in Japonska s 128 milijoni prebivalcev. Da ne govorimo o nekoliko bolj oddaljeni, a gospodarsko zelo prisotni Indiji z 1,2 milijarde prebivalcev. Zanj je zelo pomembno, da se partner iz Evrope predstavi z nečim, kar presega pomen velikih številk. Izbira pristopa na južnokorejski trg je zato ključni del poslovne strategije.

Reuters

Ni naključje, da je bil koncern Kolektor odločilni pokrovitelj, ki je podprl in omogočil odprtje slovenske hiše v Pjongčangu. Ne samo da je to edino slovensko podjetje, ki ima v Južni Koreji naložbe (to je še posebej pomembno, ker je Kolektor Sinyung zrasel v največjega proizvajalca komutatorjev za korejsko avtomobilsko industrijo), ampak je nastop idrijske družbe na teh tleh postavil standarde za sodelovanje, ki omogočajo Sloveniji, da je priznana kot enakopravna partnerica. Gre namreč za znanje ter odprt pristop k tehnološkemu napredku, ki so ga južnokorejski partnerji prepoznali in ga sprejemajo bolje od kogarkoli drugega.

Gospodarsko sodelovanje je namreč podobno športu. Če ne osvajamo medalj, slava bledi. Prav zato je bilo treba ustvariti čim več priložnosti za živo in otipljivo sodelovanje slovenskih podjetij z južnokorejskimi partnerji. Olimpijske igre so bile s postavitvijo slovenske hiše zelo pomembna platforma. V percepciji južnokorejskega gospodarstvenika je namreč treba povezati sodobno tehnologijo, ki jo je na velikih zaslonih na zidu kozolca predstavljal Kolektor, z Elanovimi smučmi in obutvijo Alpine (tudi ti podjetji sta sodelovali pri opremljanju slovenske hiše). V državi, kot je Južna Koreja, ki velja za eno vodilnih tehnoloških sil na svetu, je treba govoriti z jezikom, ki ga najbolj razume. To je tehnološka superiornost.

Olimpijske igre so bile tudi priložnost za širjenje mreže poznanstev, ki je prav tako pomembna za razvoj poslovanja. Šport je tudi v Južni Koreji povezan z gospodarsko elito, zato so predsedniki nekaterih velikih korporacij hkrati na čelu športnih zvez. Zanje je bila informacija o nastopu Slovenije v Pjongčangu, ki je obsegal športnike, gospodarstvenike in politike, znak, da je to partner, ki si zasluži večjo pozornost.

Reuters

Na koncu je treba dodati, da je olimpijska priložnost za povečanje slovenske prepoznavnosti prišla ob pravem času. Zaradi zapletenih političnih odnosov med velikimi sosedami v severovzhodni Aziji ter ameriškega protekcionizma, ki ga narekuje predsednik Donald Trump, je četrta gospodarska sila v Aziji prisiljena poiskati v Evropi večji prostor za svoje gospodarsko in investicijsko delovanje. Slovenija je opravila pomembne priprave za tak razvoj dogodkov. V Pjongčangu bo namreč njen podpis na olimpijskih igrah še dolgo poziv južnokorejskim poslovnim partnerjem, naj se obrnejo nanjo.