Od »made in China« do »designed in China«

S tem vprašanjem se ukvarja raziskovalna skupina na Kitajski akademiji znanosti, ki je decembra lani objavila študijo o novem materialu s superkapacitetnimi lastnostmi, s katerim bo mogoče proizvajati spodnje perilo s funkcijo polnilca.

Za začetek bodo iz mehkega, želatinastega materiala izdelovali modrčke. V primerjavi s klasičnimi baterijami se po kondenzatorjih s kitajskim podpisom elektroni premikajo zaradi fizičnega pritiska in ne zaradi kemične reakcije.

Zaradi dolgoletnih raziskav je kitajskim znanstvenikom uspelo precej povečati zmogljivost materiala. Toda pred njimi je še dolga pot do končnega cilja. Za polnjenje enega iPhona bi morala biti košarica, večja od košarkarske žoge. Smer razvoja je torej jasna.

Poleg tega je treba tudi raziskati vpliv gela na kožo, preprečiti pojav alergije in še zanesljiveje zagotoviti, da modrčki polnilci ne bodo povzročali raka na dojki.

To je samo eden od milijona patentov, za katere so kitajski izumitelji vložili prošnje za registracijo na Državnem uradu za intelektualno lastnino (SIPO). Po številu vlog je Kitajska že peto leto zapored v svetovnem vrhu. Veliki skok na tem področju je skladen s pozivom partijskega vrha, da se dosedanja podoba Kitajske kot svetovne tovarne cenenega in nekakovostnega blaga spremeni v novo identiteto azijske sile kot enega vodilnih središč inovacij.

Več ko je patentov, sijajnejša je slika inventivnosti

Pod od »made in China« do »designed in China« je tlakovana z velikimi državnimi spodbudami. Ker pa gre za politično odločitev, sprejeto v samem vrhu, je tudi tu navzoča preprosta matematika. Več ko je prijavljenih patentov, sijajnejša je slika kitajske inventivnosti. Ali bodo tudi odobreni in registrirani, pozneje pa uporabljeni v tehnološki posodobitvi proizvodnje, pa je stvar naslednje faze razvoja.

Povečanje števila prijavljenih patentov je zato treba razumeti kot enega od korakov v dolgem procesu kitajske preobrazbe, ki se je začela pred sedmimi leti, ko je Kitajska začela reformo zakonodaje o intelektualni lastnini.

Ideja o zaščiti patentov stari Kitajski niti ni bila tako tuja. V stoletjih je, v primerjavi z Evropo in velikim delom Azije, prednjačila v tehnoloških inovacijah. Recepti, po katerih so tradicionalni zdravniki izdelovali zdravila, ali pa formule, po katerih so v delavnicah porcelana mešali dovršeno glino, so bili v starih časih dobro varovana skrivnost. Izumitelji so svoje znanje prenesli zgolj na izbrane učence, formule pa so si zapomnili brez zapisa ali pa so bile zapisane na dobro varovanih zvitkih. Še posebno pazljivo so tehnološke skrivnosti varovali pred »barbari« zunaj meja cesarstva. Evropejci so zato dobili kitajske spise o izdelavi papirja in svile šele tisoč oziroma dva tisoč let po njihovem nastanku.

Vmesna stopnica razvoja

Ko pa se je Kitajska srečala z Zahodno tehnologijo, so tradicionalno zavest o intelektualni lastnini začasno postavili na stran. Čeprav so zakon o patentih sprejeli že leta 1985, je kitajski partijski vrh zavestno gledal skozi prste vsem, ki so kradli in kopirali tujo tehnologijo, znanje in oblikovanje.

Toda za Kitajsko kopiranje tujih tehnologij nikoli ni bil končni cilj, ampak samo vmesna stopnica na poti razvoja. Med kitajskimi proizvajalci in izumitelji se je zato zelo hitro pojavila potreba po zaščiti znanja. Kitajci so se namreč hoteli zaščititi predvsem pred lastnimi plagiatorji, zato je največ vlog za patente prav v SIPO. Celoten proces je bil zelo dolg, saj je bila v postmaoistični Kitajski kakršnakoli zaščita lastništva kočljiv odstop od komunizma.

Še posebno težko je prišla v zavest ideja o izumu kot lastništvu. Šele z zadnjimi dopolnitvami zakona o patentih leta 2009 je Kitajska končno zakorakala v smer, ki se zdi edino logična.

Res je sicer, da je tudi v tej fazi veliko »kitajskih značilnosti«, ki tujim družbam ne zagotavljajo pričakovane zaščite, toda spremembe so vseeno opazne. Kitajskim prosilcem ni več dovoljena »ugrabitev« tujega izuma, saj SIPO nov izum odobri le, če se ni pojavil že kje drugje na svetu. Četudi še vedno obstajajo »luknje«, ki uradnikom te institucije omogočajo zaščito kitajskega podjetja na račun tujih konkurentov, je nova različica zakona kljub temu določila temelje za spodbujanje inovativnosti. Ta naj bi izšla iz izobilja izumov, ki bodo potrkali na vrata SIPO.

Toda inovativnost se ne razvija na vseh področjih enako, zato je moč pravi skok naprej pričakovati šele pozneje. Večino vlog se namreč nanaša na »model uporabe«, kar v praksi pomeni zgolj nove tehnološke rešitve glede oblike in sestave (ali kombinacije obeh), ki naredijo uporabo določenega izdelka bolj praktično. Na drugem mestu je oblika in šele na tretjem pravi izumi, kot je na primer že omenjeni modrček.

Pomenljivo je tudi, da zgolj zanemarljiv odstotek kitajskih podjetij, ki so oddala vlogo doma, svoje patente prijavlja tudi v tujini. V primerjavi z, na primer, Japonsko, ki več kot eno tretjino doma prijavljenih patentov pošlje tudi v tujino, je to zelo velika razlika. Vendar se tudi v tem primeru Kitajska premika naprej. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je lani zaznala 16-odstotno povečanje števila kitajskih patentnih prijav po svetu, kar znaša 29.846 vlog. Od tega je bilo 5721 kitajskih vlog naslovljenih na Evropski urad za patente (EPO).

Pomembno pri tem je tudi, da je najaktivnejši svetovni uporabnik kitajski proizvajalec mobilnikov Huawei, ki je prijavil 3898 patentov (približno polovico od teh v Evropi), s čimer je pustil drugouvrščeni Qualcomm s 60 odstotki manj vlog daleč za sabo. Na tretjem mestu je spet kitajsko podjetje, ZTE. Čeprav ti podatki še ne kažejo, da bodo kitajski mobiteli kmalu postali sinonim za inovacije, pa prav gotovo kažejo močne ambicije. Če mislimo na podatek, da so se kitajska vlaganja v raziskave in razvoj (R & D) z 0,5 odstotka bruto družbenega proizvoda (1995) povečala na dva odstotka (leta 2014), potem je jasno, kaj partijski vrh pričakuje od svojih možganov. V to je treba všteti, da ta odstotek pomeni 270 milijard dolarjev ter da bo za R & D do leta 2020 namenjenih 2,5 odstotka BDP, kar je več od povprečja držav Evropske unije.

Nova osebna izkaznica

Modrčki so morda duhovita ponazoritev kitajske inventivnosti (guangdongško podjetje Cosmo Lady je patentiralo športne modrčke s tradicionalnimi kitajskimi zdravili, ki povečajo učinke fitnesa), a so kljub temu na obrobju tega, na kar se usmerja azijska sila: več kot 60 odstotkov kitajskih vlog v tujini se nanaša na hitre vlake, jedrske elektrarne, mobilne telefone in ultravisokovoltažni prenos elektrike. Gre torej za novo osebno izkaznico azijske sile. Morda je na njej mogoče prepoznati, kaj prihaja z Vzhoda in koliko bo to stoletje kitajsko. »Made in China« je oznaka preteklosti, »designed in China« pa napoved prihodnosti.