Oceanske pisarne iz ZDA

Znano je, da človeka najboljše ideje prešinejo na sprehodu, med kuhanjem kosila, vožnji z avtomobilom, ob pitju kave ali v nakupovalni vrsti, zelo redko pa za službeno mizo. Zakaj torej danes, ko bolj kot kadarkoli prej potrebujemo inovativne kreativne rešitve, toliko časa preživimo v pisarnah in ali bomo v bližnji prihodnosti, ko naj bi se večina služb digitalno preobrazila sploh še potrebovali pisarne?

Večja produktivnost, manjši stroški

Raziskave ameriškega trga kažejo, da bi dve tretjini zaposlenih z veseljem takoj začelo delo opravljati od doma, 36 odstotkov pa bi se za možnost dela od doma celo odpovedalo višji plači. Kitajska spletna stran za rezervacijo nastanitev Ctript je kot start-up podjetje želelo privarčevati pri stroških najema pisarn, a so se bali, da bo delo od doma povzročilo zmanjšanje produktivnosti. Naredili so preizkus.

Polovici novih praktikantov v klicnem centru so odredili delo od doma, polovica je delala na sedežu podjetja. Rezultati so bili osupljivi. Skupina, ki je delala doma, je opravila 13,5 odstotka več telefonskih klicev, v anketi pa so izrazili tudi večje zadovoljstvo z delom kot polovica, ki je delala v pisarnah. Crtips je v devetih mesecih za enega zaposlenega, ki je delala od doma privarčeval 1900 dolarjev.

Matej Bešter, mlad podjetnik, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, že drugo leto dela od doma. Zjutraj vstane, se umije, obleče in usede za pisalno mizo. »Mejo med delom in življenjem moraš imeti. Ne delam v postelji, oblečen v pižami. Pri delu potrebujem popoln mir, zato delo v coworking prostorih (deljenih delovnih prostorih) ali naročnikovi pisarni pride manj v poštev. Edina pomanjkljivost, ki jo vidim, je, da sem ves čas doma. Včasih se moram prisiliti, da grem ven.« Trenutno s partnerko razmišljata, kako vzpostaviti sistem, da bosta lahko delala od kjerkoli na svetu in tako postala digitalna nomada, kot je, recimo, Jacob Laukaitis, ki je pri svojih 22 letih obiskal že več kot 50 držav. To mu omogoča njegovo spletno podjetje, ki ga lahko opravlja od koderkoli, kjer je spletna povezava.

Beštrov način dela je sestavljen tudi iz rednih potovanj, kjer s podobno mislečimi mladimi podjetniki ob teh priložnostih, navadno v ZDA, skupaj najamejo hišo, kjer delajo in pretresajo svoje ideje in rešitve. Leta 2014 so v Las Vegasu obiskali tudi Tonyja Hsieha, soustanovitelja Zapposa. »Zelo ležerno je bilo vse skupaj, sedeli smo v njegovi dnevni sobi in se pogovarjali. V športnih oblačilih, nič uradnega, kot bi si kdo lahko predstavljal poslovni svet.«

Njegova partnerka Maja Vogrinc, tudi samostojna podjetnica, raje kot doma dela v skupnih delovnih prostorih. »Delo od doma zahteva veliko samodiscipline. Hitro te zmoti neoprano perilo, nepospravljena posoda, pes, ki ga moraš peljati na sprehod, soseda, ki te vabi na kavo, ker misli, da si pač samo doma. Zame je zato primernejše delo v coworking prostorih, kjer te že disciplina drugih prisili v samodisciplino.«

Delati in živeti skupaj

V svetovnih metropolah coworking prostore nadgrajujejo že vse pogostejše coliving skupnosti (sobivanjske skupnosti). Za bivanje v tako imenovanih »communal homes« je potrebna prošnja, v kateri je treba navesti svoje strasti in prednosti, ki jih skupnosti lahko ponudiš. Imaš svojo spalnico, z drugimi pa si deliš kuhinjo, dnevno sobo, rekreacijsko sobo in kopalnico. Tako skupaj živijo in delajo podatkovni inženirji, programerji, finančni strokovnjaki, oglaševalci, mladi start-upovci … Poleg finančnih prednosti (nižja najemnina) in poslovnih priložnosti (sodelovanje in pomoč pri delu) to pripomore tudi k manjši osamljenosti med mladimi. Mental Healt Foundation navaja, da je v Veliki Britaniji 60 odstotkov starih od 18 do 34 navedlo, da se pogosto ali občasno počutijo osamljene. V New Yorku in Los Angelesu z ljudmi, ki niso njihovi partnerji, živi že od 42 do 48 odstotkov ljudi.

Odprti pisalni prostori

Čeprav se zdi, da je delo od doma predvsem za generacijo milenijcev zelo zaželeno, pa žal niso vsi poklici primerni za to. Predvsem tam, kjer je za uspešno izvedeno delo potrebnih več strokovnih profilov, delodajalci rednega dela od doma ne dopuščajo.

Takšno je, recimo, delo v oglaševalskih agencijah. Janez Rakušček, kreativni direktor Lune, pojasnjuje, da je njihovo delo ustvarjanje novih idej in konceptov, torej kreativen proces, za uspešnost katerega je nujno sodelovanje različnih profilov; grafičnega oblikovalca, pisca besedil, digitalnega oblikovalca ... Delo od doma se dopušča v določeni fazi delovnega procesa, ni pa to stalnica. Ljudje v agenciji delajo vsi v enem velikem prostoru brez sten ali drugih pregrad. »Razumevanje med člani ekipe je ključno in prepričan sem, da je oceanska razporeditev delovnega prostora za to idealna. Marsikdo si oceanski delovni prostor predstavlja kot eno veliko glasno zmešnjavo, v kateri vsi kričijo čez vse in kjer se nihče ne more koncentrirati, a vsaj v Luni ni tako.

Slušalke na glavi: Pustite me na miru

»Zaposleni imajo na voljo tako imenovane tihe sobe, kamor se lahko umaknejo, če želijo mir, sicer pa to, da si nekdo želi malo zasebnosti, nakazujejo že slušalke na njegovi glavi. Takrat človeka pač ne motimo,« pravi Rakušček. Odprt tip pisarne namreč omogoča največjo povezanost med člani ekipe, saj fizične ovire pomenijo tudi večje psihološke ovire med ljudmi. Za uspešno delo v agenciji je poleg občutka povezanosti pomembno tudi dobro razumevanje med člani, dobra skupinska dinamika, zaupanje in odgovornost drug do drugega. »Nekdo ne more opraviti svojega dela, če ga nekdo drug pred njim v ekipi ni dobro opravil.« Seveda je odprt tip pisarne, priznava Rakušček, primeren le za določene poklice in omejeno število ljudi, do približno nekaj deset ljudi, sto bi jih v odprtem prostoru verjetno pomenilo zmešnjavo.

Tina, ki ne želi biti imenovana, dela za večje slovensko podjetje, kjer zdaj že dve leti delajo v prenovljenih oceanskih prostorih. »To sploh ni zame. Občutek imam, da vsi strmijo v moj zaslon, zato sem pod stresom, ko pregledujem zasebno pošto. Prav tako se mi zdi, da vsi vedo, koliko ur je kdo v službi,« pravi.

Tihe sobe v oceanskih prostorih so nujnost

Psiholog dr. Boštjan Bajec opozarja, da bolj sramežljivim in samotarskim posameznikom ni prijetno delati v odprtih prostorih, prav tako lahko oceanski prostori slabo vplivajo na ljudi, ki se težko zberejo. Če imamo posameznike, ki so zelo predani delu, bo komunikacija verjetneje šla v pravo smer, pri posameznikih, ki za delo niso tako zelo motivirani, pa lahko komunikacija v odprti pisarni hitreje zaide k temam, ki z delom niso povezane.

Prednost odprtih tipov pisarn pa je zagotovo, kot pojasnjuje psiholog Bajec, povečanje komunikacije med zaposlenimi in izmenjavanje idej. Treba pa se je zavedati, da za samo kreativnost v procesu nastajanja ideje potrebujemo tudi obdobje miru, torej prostor, kamor se lahko umaknemo. Tako imenovane tihe sobe so zato preprosto nujne, opozarja psiholog Bajec.

Žal pa na te, opozarja arhitekt Aleksander Vujuvić, pri preurejanju delovnih prostorov načrtovalci največkrat pozabljajo. So pa tudi takšni, ki se domislijo zelo inovativnih rešitev. Recimo, z zavesami poljubno pregradijo prostor, saj z njimi lahko v zelo kratkem času na preprost način pridobijo manjše ali večje.

Delovni prostori vsekakor vplivajo na produktivnost bolj, kot smo si nekoč predstavljali. Že za produktivnost, ne le kreativnost, je po mnenju Vujovića zelo pomembna svetloba in primerna zračnost. »Večkrat opažam, kako svetloba v večjih pisarnah nekomu buta v računalniški zaslon, drugemu naravnost v oči, prostori pa so slabo prezračeni. V takih pogojih človek ne more doseči svojega optimuma.«

Sobe za spanje

Vujović pravi, da je že dlje časa znano, da je človek najbolj produktiven in kreativen, ko ni pod stresom in ko se dobro počuti. »Na Japonskem že nekaj let uvajajo komore, mini sobice za spanje. Ugotovili so, da človeku po kosilu pade koncentracija in je zato učinkovitejši, če se za pol ure do uro spočije in potem nadaljuje svoje delo.«

»Za spodbujanje kreativnosti nekatera podjetja od časa do časa zamenjajo delovne prostore. En dan v mesecu gre celoten oddelek delat v Izolo, kjer priložnostno najamejo prostor ali pa ga zamenjajo. Gre za trik v možganih, saj spremembe dobro denejo možganskim celicam.«

Bomo torej izginili v oblake?

Vsega tega bo po mnenju sogovornikov v prihodnosti vse več. Vse to bo, kot pravi kreativni direktor Lune Janez Rakušček, povezano z izboljšano tehnologijo, ki nam bo omogočala preprosto povezovanje od koderkoli s komerkoli brez zapletov, ki se danes še prepogosto kažejo v slabi spletni povezavi na določenih krajih in nekompatibilnosti različnih programov in opreme. Pri vsem tem bo treba paziti, da bomo imeli dovolj prostega časa. »Možgani se morajo odpočiti in prekiniti isti način delovanja,« opozarja Rakušček. Strahu, da bomo torej skupaj s pisarnami izginili v oblake, trenutno še ni, saj se bomo, dokler bomo imeli v sebi socialne težnje, raje kot s tehnologijo srečavali v živo. Tudi marsikateri podjetnik pravi, da je osebni stik zanj pri sklepanju poslov še vedno najpomembnejši.