Oblikovalec letečega brezpilotnega taksija

Ali je samostojen leteči taksi, ki je brez pilota in leti kot reaktivno letalo, vendar vzleta in pristaja navpično kot helikopter, vse to pa poganja izključno elektrika, še vedno čista znanstvena fantastika?
Fotografija: Lulium
Odpri galerijo
Lulium

To ni več samo sanjarska vizija, saj jo poskušajo uresničiti štirje mladi inženirji, soustanovitelji podjetja Lilium iz Münchna: Daniel Wiegand (direktor), Sebastian Born (tehnični vodja), Patrick Nathen (finančni in oblikovalski vodja) in Matthias Meiner (vodja nadzora letenja). Skupaj s štiridesetimi sodelavci, inženirji, oblikovalci, finančniki in drugimi strokovnjaki bi radi uresničili svoje sanje ter vsem omogočili, da bi kadar koli leteli kamor koli, pri tem pa ne bi onesnaževali zraka. Njihova poslovna vizija je postati vodilno podjetje za zračni prevoz na zahtevo. Prvo verzijo svoje brezpilotne letalne naprave, imenovane Lilium Jet, so uspešno preizkusili. Prototip v naravni velikosti ima dva sedeža, izdelali pa so že načrt za večjo letalno napravo za pet oseb. Pričakovana dolžina leta Lilium Jeta je 300 kilometrov z najvišjo hitrostjo 300 kilometrov na uro.

Lulium
Lulium

Srečanja Pioneers’18 na Dunaju se je letos udeležilo nekaj tisoč mladih podjetnikov iz številnih držav. Eden glavnih govornikov je bil Patrick Nathen. Rodil se je leta 1986 v Düsseldorfu in akademsko kariero začel v rojstnem mestu, kjer je postal kemijski inženir. V Münchnu je dokončal magistrski študij aeronavtičnega inženirstva ter se lotil doktorskega študija dinamike fluidov in matematičnega modeliranja, ki ga bo kmalu dokončal. Če bo utegnil. Nathen pravi, da se je kljub ljubezni do novih tehničnih rešitev vedno bal, da bo postal inženir, ki se ukvarja z manj pomembnimi vprašanji, in da bo verjetno postal majhen zobec v kolesju nekega velikega podjetja. K sreči se je s študentskimi prijatelji Danielom, Sebastianom in Matthiasom, ki so prav takšni »tehnološki obsedenci«, odločil, da bo revolucioniral prevoz potnikov. In to vseh potnikov, poudarja Nathen. Lilium je lani jeseni po preizkusu prototipa v drugem krogu zbiranja kapitala pridobil 76 milijonov evrov. Podjetje je do zdaj skupaj zbralo 85 milijonov evrov kapitala različnih vlagateljev. Med njimi so kitajsko tehnološko podjetje Tencent, banka kneževine Liechtenstein LGT ter ameriški investicijski skladi, v katerih je denar ustanoviteljev Skypa, Twitterja in drugih. Nathen in drugi voditelji Liliuma so prepričani, da je znesek dovolj visok, da bodo dokončali postopek pridobivanja certifikata in začeli serijsko izdelovati Lilium Jet.

Kakšna je poslovna perspektiva Lilium Jeta na trgu?

To je kombinacija helikopterja in poslovnega reaktivnega letala, s katerim bi radi ponudili storitve letečega taksija.

Kako dolgo se že ukvarjate s projektom?

Mi štirje se z idejo ukvarjamo štiri leta. Lilium smo ustanovili pred tremi leti.

Ogledali smo si videoposnetek prototipa. Kaj je še treba narediti, da bo letalno napravo mogoče začeti uporabljati?

Vsak preizkus zahteva vse več truda in prizadevanja ljudi. Začeli smo z manjšimi prototipi in nadaljevali vse do modela v naravni velikosti, lani smo ga tudi preizkusili. Izziv je ne samo izdelati zelo tiho in zanesljivo letalno napravo, ki odlično deluje, ampak tudi zagotoviti, da bo letalna naprava popolnoma varna. Varnost je najpomembnejša. Vse to zahteva veliko ur dela, da bi bili vsi, seveda tudi pristojni organi, zadovoljni. Naša letalna naprava ima 36 propelerjev, kar je veliko več od helikopterja. Poleg tega so helikopterji veliko hrupnejši, prehrupni za mesta, zato poskušamo zagotoviti izjemno tiho rešitev.

Lulium
Lulium

Kaj pomeni »izjemno tiho«? Tudi brezpilotni letalniki so razmeroma glasni.

Naša letalna naprava je slišati kakor kamen, ki leti sedem metrov stran od vas na ulici s hitrostjo 50 kilometrov na uro. To je trenutno stanje. Poskušamo ga še izboljšati.

Tudi ljudje iz Boeinga in Airbusa so verjetno gledali igrane filme, denimo Peti element, v katerem Bruce Willis vozi leteči taksi. Ali so se tudi veliki proizvajalci letal začeli ukvarjati z razvojem letalnih naprav, podobnih Lilium Jetu?

Številna podjetja razvijajo različne ideje. Samo v Kaliforniji je več podjetij, ki se ukvarjajo s tem. Tudi Google razvija električne letalne naprave, prototip so že dvignili v zrak. Velika podjetja so nekoliko bolj zadržana. Mi izkoriščamo prednost »čudežnega trenutka«. Razvojno obdobje izdelave prototipa je mogoče zelo hitro končati in ravno to počnemo pri nas, zato mu tudi pravimo hitra izdelava prototipa. Poleg tega imajo zagonska podjetja prednost, ker se lahko hitro odločajo. Lani smo se, denimo, odločili, da bomo namesto dvoseda naredili letalno napravo s petimi sedeži, kar je tehnično izjemno zahtevno in zelo drago. V velikih podjetjih ni prav nič lahko hitro povečati vnaprej dogovorjen proračun.

Za avtomobile že imamo na voljo infrastrukturo, toda pogosto doživljamo neprijetne, dolge in nevarne zastoje na cestah, da nesreč niti ne omenjam. Težko si je sploh predstavljati, kaj vse se lahko zgodi v gostem zračnem prometu.

Tudi če bi vse registrirane avtomobile poslali v zrak, da bi leteli, v zraku ne bi bili več na ozkem dvorazsežnem pasu, ampak bi imeli precej širšo drugo razsežnost in nato še tretjo razsežnost! Vendar jih v zraku ne bo tako veliko. Mislim, da bi v Avstriji, denimo, že s približno 500 takšnimi letalnimi napravami občutili razbremenitev prometa na tleh.

Lulium
Lulium

Samo 500?

Ne pozabite, da so letalne naprave precej hitrejše od avtomobilov in lahko nenehno letijo sem ter tja. Precej bolje bi jih izkoriščali, ne tako kakor avtomobile, v katerih najpogosteje sedi samo ena oseba ali dve. Tudi če jih primerjamo z železnico, se mi zdi, da imajo letalne naprave prednost: ne potrebujemo milijonov evrov za vsak kilometer tirnic. Za toliko denarja lahko naredimo veliko majhnih pristajališč za letalne naprave, kakršna je naša.

Kaj pravijo pristojni organi?

Podpirajo nas. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je potrdila, da letalne naprave, kakršna je naša, smejo leteti.

Kaj pa vidno onesnaževanje in »trirazsežni stres« mestnega prebivalstva? Okoli nas številni aviotaksiji, ki letijo, vzletajo in pristajajo?

To je manjša težava. Nad Marijinim trgom v Münchnu, denimo, se ne sme leteti. Takšne omejitve obstajajo, vendar je tudi tja mogoče priti z letalnimi napravami po optimalnih poteh, ki ne motijo prebivalcev. Prav zato obstajajo pristojni organi, s katerimi se pogajamo tudi o tem, kje se sme leteti.

Kje na Dunaju, kjer se pravkar pogovarjava, se vam zdi, da bi se lahko začel promet z Lilium Jetom?

Med mestom in dunajskim letališčem. Z avtomobilom v nekaterih časovnih obdobjih ni lahko priti do letališča. Če pokličete letalno napravo, boste čez deset minut v zraku. Pozneje, ko se bo tovrstna ponudba razširila, bodo ljudje morda začeli razmišljati drugače celo o tem, kje bi radi imeli svoje stanovanje. Če lahko z letalom pridete kamor koli v državi že v uri ali dveh, imate lahko svoj dom na prijetnejšem kraju, kakor je tisti, kjer delate.

Lulium
Lulium

Kakšna bo po vašem mnenju cena poleta?

Radi bi dosegli, da bi bila nazadnje podobna ceni vožnje z avtotaksijem. To bi bilo mogoče zagotoviti z večjo floto in izboljšanim sistemom brezpilotnega letenja. Ne pozabite, da v vsakem avtotaksiju sedi voznik, ki ga morate plačati – tega vam pri nas ne bo treba storiti.

Če se bo vse dogajalo tako, kakor si želite in načrtujete, kdaj bi se lahko začel promet z aviotaksiji?

V prvi polovici prihodnjega desetletja, torej v zgodnjih dvajsetih letih.

Več iz rubrike

ikonomija

Leteči dirkalnik na vodikov pogon

Francosko zagonsko podjetje je na sejmu CES 2022 predstavilo leteči dirkalnik na vodikov pogon, ki lahko doseže hitrost do 155 kilometrov na uro.

ikonomija

Bill Gates napoveduje, da bomo kmalu sestankovali povsem drugače

Bill Gates: »Pandemija je povzročila revolucijo v razmišljanju podjetij o produktivnosti in prisotnosti na delovnem mestu.«

ikonomija

Tesla: Zaradi domnevne nevarnosti odpoklic skoraj pol milijona vozil

Ker naj bi pri nekaterih Teslinih vozilih prišlo do tveganja za nastanek prometnih nesreč, so se odločili za njihov odpoklic.

ikonomija

Švedska kot prva v Evropi sestavila baterijsko celico

Švedski proizvajalec baterij za električna vozila Northvolt je kot prvi v Evropi v celoti oblikoval, razvil in sestavil baterijsko celico.

Komentarji: