O vodenju bi se morali učiti iz narave

Dejstvo je, da danes na svetu obstaja že skoraj toliko teorij o voditeljstvu, kot je voditeljev samih. Oviti v unikatne pridevnike vsak na svoj način želijo sporočiti, da uspešno voditeljstvo postaja ključ za uspešno in trajnostno prihodnost. A kakšno je uspešno voditeljstvo, katera teorija je prava? Kaj ima z uspešnim voditeljstvom harmonizacija? Zakaj se je voditeljstva tako težko naučiti? Kakšno vlogo igra pri tem naše srce?



Na izkustveni mednarodni konferenci 'World of Synergy' so pretekli teden svoje poglede na voditeljstvo delili Iza Login (Login5 fundacija), Violeta Bulc, evropska komisarka za transport, Mihaela Hladin Wolfe (Patagonia), Jure Knez (Dewesoft), Lucija Sajevec (AMZS), Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje, Klemen Štruc (Soulvana), Sonja Klopčič (podjetnica in vodstvena svetovalka), Goran Jeras (Združenje etičnih bank), Alenka Smerkolj (nekdanja ministrica), Jonathan Cave (MyPhilosophy SA) in mnogi drugi, tudi sami udeleženci, ki so prihajali z vseh ravni vodstvenih struktur, vseh starosti in obeh spolov.

Voditi s srcem

»Bistvo vseh teorij, katerih termini so na žalost že močno izrabljeni, je vodenje s srcem,« je dejala Iza Login. To pomeni ljudi, ljubezen, kreativnost in spoštovanje ter je nasprotje moči, profitu, rasti in pohlepu.



»A čeprav veš, da je treba voditi s srcem, je to v praksi težko izpeljati,« je nadaljevala soustanoviteljica Outfit 7, podjetja, ki ga je z možem sedem let po ustanovitvi prodala za milijardo evrov, sedaj pa deluje v trajnostnih in humanitarnih projektih. »Strah me je bilo stopiti pred svoje zaposlene in govoriti o ljubezni, ker sem predvidevala, da bi me lahko vrgli skozi okno lastnega podjetja. Ne vem, ali je bil to moj notranji strah, a kljub temu mi izziv, kako nagovoriti zaposlene, da bodo svoje ekipe vodili s srcem, ni dal miru.«

Kot je dejal Jure Knez, soustanovitelj podjetniške zvezde Dewesoft, podjetja, ki dobavlja med drugim tudi Nasi, je velika razlika, če vodiš dvajset do petdeset ljudi ter jih lahko vodiš s svojim zgledom in srcem, ali pa če imaš v podjetju več sto zaposlenih. »Takrat moraš druge naučiti, da vodijo, kot vodiš sam. To je velik izziv. Potrebujemo pristope in orodja. Predvsem med inženirji je težko najti takega, ki ima tudi veselje do dela z ljudmi.«



»Ko govoriš pred 200 zaposlenimi, ki prihajajo iz različnih strokovnih in kulturnih ozadij, je težko govoriti o ljubezni, o vodenju s srcem in obenem pričakovati od njih, da bodo produktivni. Duhovniki govorijo o ljubezni,« je dejala Loginova. Čeprav je vedela in čutila, da je vodenje s srcem prava pot, ni vedela, kako nagovoriti menedžerje v svojem podjetju, da bodo vodili s srcem. Potem je našla knjigo Leadership and Self-Deception: Getting Out of the Box, ki ji je dala orodje za to.

Odgovoren si za druge

»Knjiga ni spremenila načina našega dela, ampak nas je le postavila za isto črto, da smo začeli govoriti enak jezik in se pogovarjati. Ni bilo lahko. A z njeno vsebino in napotki sem lahko odšla pred svoje ljudi in jim rekla, to je način, po katerem bomo delali. Izvedli smo trening za menedžerje in se odločili, da je to prava pot. Po tem je vsak zaposleni dobil to knjigo in sedemdnevni trening. Nekateri se v tem niso našli in smo se razšli. To ne pomeni, da so te osebe slabe. Glavni princip knjige je, da je oseba ali v škatli ali zunaj nje. Če je zunaj, je v svojem srcu in obravnava druge ljudi kot ljudi, torej osebe s potrebami, strahovi, težavami, in jih skuša razumeti. Tisti, ki so v škatli, na ljudi gledajo kot na ovire, težave, objekte ali orodje za dosego ciljev. Izziv je tudi v tem, da ti nihče ne more povedati, ali si v škatli ali zunaj nje, ta odgovor poznaš le sam. Ko smo z menedžerji prišli s prvega treninga, kjer smo stopili iz škatle, je bilo zelo čudno vse skupaj. Kot da bi nekdo dal nekaj v zrak, drug čez drugega smo se opravičevali in razlagali svoje težave.



V to filozofijo je vključeno še nekaj. Ko si v srcu, si na sredini sodelovalnega diagrama. Če sem tam, pomeni, da želim vedeti, kaj so strahovi in težave ljudi okoli mene, ker jim le tako lahko pomagam doseči njihove cilje. In oni obratno meni. Iz tega pa sledi, da je včasih težko pomagati drugim, recimo v primeru, ko veš, da te lahko zamenja na položaju? Ekipa iz Londona, kjer imajo močnejšo tradicijo tekmovalnosti, je imela s tem velike težave. Zakaj pomagati svoji konkurenci? Ali kako razumeti, da je vodja odgovoren, če zaposleni ne opravi dobro svoje naloge, ker mu ni predal vseh znanj, ker ni naredil vsega, kar je v njegovi moči?«

Posnemati naravo

Zofija Mazej Kukovič, uspešna menedžerka in kasneje političarka, ki je že v pokoju, je predavanja poslušala v publiki. Zanjo te stvari niso nove, nam je dejala. »Sodobni načini vodenja so za nekatere noviteta, a jaz sem jih upoštevala že, ko sem 15 let vodila podjetje in tudi kasneje v politiki.«

Po njenem mnenju je ključ do uspešnega voditeljstva zelo preprost in za tiste, ki svoje poslanstvo opravljajo z veseljem, ne sme biti težaven. »Do ljudi morate imeti pozitiven odnos ter jih usmeriti k skupnemu cilju.« Žal pa je danes tega premalo, pravi sogovornica. »Na svet kot celoto danes gledam z zaskrbljenostjo. Vse bolj postaja ostro. Grobo ločimo med dobrim in slabim, ljudje postajamo sužnji hitrosti in tehničnih zmožnosti. Občutki, s katerimi smo se rodili, niso zaželeni in zato izginjajo. Intuicija, različne vrste emocij in naravnih potreb, vse, kar so živali in rastline obdržale – ta senzibilnost pri ljudeh izginja. Ne znamo živeti sredi narave, sredi gozda, kaj šele biti tam v temi ali z zaprtimi očmi. Odraščala sem z naravo in pod voditeljstvom svoje mame sem opazovala rastline, živali in naravne pojave. Opazovanje, kako se narava spreminja, na kaj je občutljiva, kako drevesa med seboj sodelujejo, to so stvari, ki jih moraš doživeti. Učiti se iz narave, od organizacije mravelj in mravljišča, ki izvrstno deluje, je nekaj, kar ne vidiš v knjigah, to moraš doživeti v naravi. Več bi se morali učiti iz naravnih habitatov, to smo z velikimi mesti zanemarili. Odkrivamo znova toplo vodo, čeprav nas narava lahko nauči vsega.« Zanimivo je, da sektorji, kot so kmetijstvo, energija in telekomunikacije, že posnemajo vzorce iz narave. S tem so učinkovitejši, ne da bi po nepotrebnem izrabljali ostale deležnike. Od narave bi se lahko naučili tudi vodenja, pa ne tega, kako najmočnejši premaga najšibkejšega, ampak predvsem soodvisnosti – skrb za najšibkejšega, vztrajnost, pomoč, zaščita ter nenazadnje, tako kot ptice iz gnezda porinejo svoje mladiče, sposobnost spustiti. Kot mi je nekoč dejal eden izmed slovenskih podjetnikov: »Ni lepšega, kot kadar želi kader, ki si ga dolgo vzgajal, oditi na svoje ali pa za večjimi izzivi v drugo podjetje.« Takšno razmišljanje je redko razumljeno in prevečkrat velja kot izdaja, čeprav je v resnici pohvala.



Ugledni poslovnež Marko Voljč, ki se je dogodka udeležil kot poslušalec na povabilo organizatorke Sonje Klopčič, meni, da žal še prevladujejo koncepti voditeljstva, ki na prvo mesto dajejo hierarhijo in moč. »Danes še vedno prevladujejo stari koncepti vodenja, tisti, ki jih poznamo iz zgodovine, a moderna smer je bistveno drugačna. Mislim, da je vsebina, ki je bila tukaj predstavljena, pravilna, konec koncev moramo imeti vsi odprto srce za sodelovanje, tako moški kot ženske. Organizacije, družbo in svet je treba voditi drugače, to je začetek nečesa, kjer Slovenija lahko postane vodilna. S tem lahko postane kot družba in ekonomija veliko uspešnejša. Veliko dodane vrednosti se lahko ustvari tudi s tem, da voditelji zaposlene bolj opolnomočijo. To ni le fraza na dogodkih, ampak mora postati del obnašanja celotne populacije, tudi tiste, ki je na položaju voditelja, pa ni ženskega spola.«

»Imamo še vedno zelo trd sistem vodenja, ki dominira. Veseli me, da je danes na tej konferenci tudi kar nekaj moških, ker je zanje bolj značilen trd način vodenja. To kljub vsemu pomeni, da gremo v pravo smer,« pa je še dejala Mazej Kukovič.

Skupno dobro je …

Smer pa je bila tudi sicer pomembna tema konference. Kdo smo, kam gremo in zakaj. »Koliko od vas zna v tem trenutku povedati, kakšna je njegova vizija lastnega življenja? Kako si predstavljate srečno življenje?« je zbrane vprašal Jonathan Cave. Zgolj nekaj posameznikov je dvignilo roko. Je tempo življenja res tako hiter, da se nimamo časa spraševati o lastni viziji in sreči? Smo brez tega sploh lahko kot voditelji zgled drugim? Kako pomembna sta vizija in pomen za podjetje?



Glede bistva, ki je poleg misije in vizije eden bolj zlorabljenih terminov, je po mnenju Ize Login pomembno vedeti še nekaj.

»Odgovor na vprašanje, zakaj počnem to, kar počnem, je vedno povezan s skupnim dobrim. Nekateri me napačno razumejo, da sva Outfit7 ustanovila, da bova zaslužila denar, s katerim bova potem imela denar za neprofitne projekte. To drži, ampak tudi Outfit7 je imel svoj namen. To je bila instantna zabava. Dati ljudem zabavo in smeh na čim hitrejši možni način. Ali to ni dober cilj? Skupno dobro ne pomeni le nahraniti lačne, ampak pomeni imeti pozitiven vpliv na čim več ljudi. Ko začnete zasledovati tak cilj, bo profit stranski učinek, imeli boste toliko denarja, kot ga želite imeti, o njem se vam ne bo treba sploh pogovarjati.«