Novi izumi za nove možnosti, a tudi nevarne pasti

Med skoraj že izginulimi stvarmi navajajo recimo študijsko gradivo v knjižni obliki, ki ga hitro nadomeščajo digitalni viri. Če je v obdobju povsod navzočih spletnih medijev že nismo, bomo v veliki meri izgubili tudi svojo zasebnost. Kaj pa bo prišlo namesto vsega tega in marsičesa drugega, kar odhaja iz našega življenja?

Prirejanje genov je obračun s starostjo

Desetletja so potrebna, da se nove ideje spremenijo v vsem sprejemljivo kulturo, in kot kaže, je človeštvo spet na prelomnici. Umetna inteligenca, roboti, virtualna resničnost, tridimenzionalno tiskanje in tudi kvantno računalništvo so že lep čas med nami kot ideje in poskusi, zdaj pa obetajo preobrazbo v vse plasti našega vsakdanjika s pomembnimi posledicami za nas. Vse to seveda pomeni nadaljevanje liberalnega kapitalizma, ki je po koncu hladne vojne zajel večji del zemeljske oble, pa čeprav je zato, ker ga povsod ne spremljata tudi demokracija in pravna država, videti vse bolj v težavah. Zaradi obrambe energetskih in drugih monopolov nekateri grozijo z vojnami z jedrsko vred, a v tem primeru najbrž nihče na planetu ne bo imel več svetle prihodnosti. Zato domnevamo, da se najslabše ne bo zgodilo.

Celo vladimirja Putina so fotografirali v biotehnični tovarni Biocad, ki sodeluje v svetovni tekmi za obračun z boleznimi, kot sta rak in aids.

K previdnemu optimizmu nam lahko pomaga dejstvo, da je eden najbolj vznemirljivih obetov prihodnosti podaljšanje in izboljšanje človekovega življenja in zdravja. Celo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki iz svoje enklave Kaliningrada jedrske rakete usmerja na polovico Evrope, so nedavno fotografirali med sprehodom po peterburški biotehnični tovarni Biocad, ki sodeluje v svetovni tekmi za obračun z grozljivimi boleznimi, kot so rak, aids in napadi na imunski sistem. Prirejanje genov s tehniko CRISPR pa po prepričanju marsikaterega strokovnjaka obljublja tudi obračun s staranjem, kar bi gotovo na glavo postavilo naš način življenja. Že reprogramiranje celic, ki ga proučujejo na kalifornijskem inštitutu Salk v sklopu raziskav progerije, sindroma prehitrega staranja, naj bi omogočilo povprečno starost 108 let, tretjino dlje kot zdaj, v ogorčeni tekmi za čim bolj večno življenje pa sodelujejo tudi mnogi drugi.

Reuters

Vsi rezultati teh in podobnih raziskav se še ne bodo pokazali v letu 2017, že zdaj pa dokazujejo, pred kako revolucionarnimi izzivi je človeštvo, če bo ohranilo mir in zasebno pobudo, ki kljub nujni državni pomoči raziskavam zaznamuje številna velika odkritja preteklosti in sodobnosti. Veliki umi se namreč že ubadajo s prihodnostjo, pa čeprav v vsakodnevno življenje še nismo prevedli številnih preteklih odkritij. Internet stvari bo avtomobilom, aparatom in strojem dal (omejeno) pamet ter v tem procesu proizvajal nešteto informacij. Kot že zdaj kažejo številni virtualni napadi in neresnične novice, bo vse to zlata jama tudi za nazadnjaške sile, a pozitivne z računalniškimi filtri, usmerjenimi k specifičnim prejemnikom, in drugimi izumi poskušajo obračunavati tudi s tem.

Dobra komunikacija, tudi med teroristi

Če gremo naprej: medtem ko si tridimenzionalno tiskanje s specifično oblikovanimi proizvodi počasi utira pot k potrošnikom, znanstveniki že načrtujejo štiri- ali celo petdimenzionalno tiskanje. Materiali si bodo lahko zapomnili oblike in jih bo zato mogoče skozi minimalne odprtine vstavljati v telo, pri čemer se bodo dokončno oblikovali v njem ali pa bodo celo razvili lastno inteligenco in delovali po potrebi. Nekateri materiali bodo imeli popolnoma nove lastnosti, kot nezlomljivo in pregibno steklo, tkanine s sposobnostjo prevajanja človeške energije, kovine, tisočkrat tanjše od lasu in trdne kot diamant, pa nanodelci za obračunavanje z rakastimi metastazami in drugimi boleznimi, ogljikovi atomi v heksagonalni obliki za pridobivanje pitne vode iz morske ... Možnosti je neskončno.

Napoved izginotja stvari, kot so izposojevalnice filmov, žarnic, ali zaposlitev, kot je »obračalci hamburgerjev« v restavracijah.

Hkrati s tem že doživlja revolucijo medčloveška komunikacija, kar ni vedno pozitivno: kot so pokazali zadnji berlinski dogodki, se med seboj veliko lažje povezujejo tudi teroristi, skrajni nacionalisti in zločinci, novi medijski portali pa so olajšali beg milijonov iz Sirije in drugih držav v Evropo. Komuniciranje onstran tradicionalnih medijev omogoča zmago politikov in gibanj, ki so jim kot novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ali brexitu le redki pripisovali možnosti za zmago, zato se spreminja tudi politična kultura.

Toda nov način komunikacije omogoča povezovanje vsakemu od nas. Tako bomo izvedeli več o spreminjanju lastnosti delcev, ustvarjanju kvantnih in celo bioloških računalnikov, pa o čisto praktičnih izumih, kot je robotsko opremljena greda za samostojno pridelavo hrane, ali novostih pri razvoju baterij za hranjenje sončne energije. Ljudje novega časa bomo morali biti dobro informirani, saj bomo le tako znali prilagajati svoja znanja in sposobnosti novih odkritjem in okoliščinam. Po prepričanju nekaterih napovedovalcev prihodnosti bo to še najbolj podobno igri – če bo dovoljena in spodbujana svoboda ustvarjalnosti, bodo možnosti neskončne tudi za vsakega od nas.