Nova pravila za telekomunikacijske operaterje

V okviru enotnega digitalnega trga so evropski poslanci novembra lani potrdili junija sklenjeni dogovor v zvezi z novim evropskim zakonom o elektronskih komunikacijah. Pomemben del dogovora je omejitev, da maloprodajna cena domačih klicev v druge države EU od maja 2019 dalje ne bo presegla 19 centov na minuto in da maloprodajna cena sms-sporočila ne bo presegla šestih centov za sms. Nova pravila bodo zagotovila, da bodo potrošniki zaščiteni pred previsokimi cenami za klice znotraj EU, vključno s tistimi, ki občasno opravljajo mednarodne klice v druge evropske države. Toda kaj to pomeni za telekomunikacijska podjetja?

Manj prihodkov

Tako v A1 kot v Telekomu Slovenije, dveh največjih slovenskih operaterjih, načrtujejo izpad prihodkov zaradi nižjih cen, saj na povečanje prometa zaradi majhnega trga potrošnikov ne morejo računati. A kot pojasnjujejo, to za njihovo poslovanje ne predstavlja drastične spremembe, saj mednarodni klici v njihovem poslovanju predstavljajo manjši delež prihodkov.

Klici, ko je, na primer, slovenski uporabnik na Hrvaškem in kliče v Nemčijo, so regulirani že od sredine lanskega leta. S 15. majem 2019 pa začne veljati cenovna kapica za klice, ki velja tako za fiksno kot mobilno telefonijo ter sms-sporočila iz omrežja domačega operaterja v omrežje operaterja v drugi državi znotraj tarife EU.

»Telekomunikacijski operaterji se soočamo z vedno močnejšo regulacijo na ravni Evropske unije, kar se odraža tudi v ustvarjenih prihodkih. Tako tudi glede na regulacijo, ki prične veljati 15. maja, pričakujemo manj prihodkov iz naslova opravljenih klicev iz Slovenije v druge države območja EU, ne pričakujemo pa bistveno povečanega prometa,« pojasnjujejo v Telekomu. »Čeprav bomo ceno klicev v mednarodna omrežja v nekaterih paketih morali znižati in na ta račun izgubili nekaj prihodkov, lahko rečemo, da smo v A1 Slovenija na to spremembo dobro pripravljeni, saj smo v zadnjem času predstavili številne nove storitve, ki presegajo tradicionalne okvirje telekomunikacij,« pojasnjujejo v A1.

Pomemben del cene za končne uporabnike predstavljajo veleprodajni stroški, ki jih domačim operaterjem za zaključevanje klicev zaračunajo tuji operaterji. »Zato je tudi dejanski vpliv na poslovanje odvisen od končnega razmerja reguliranih cen za uporabnike in veleprodajnih stroškov. Drastičnega povečanja tega prometa ne pričakujemo, za razliko od regulacije cen v roamingu, tudi ne spremembe v razmerju med klici poslovni/rezidenčni uporabniki,« pojasnjujejo v A1.

Roman Šipić

Cena telefonskih klicev in pošiljanja sms-sporočil znotraj EU je z odpravo gostovanja (ang. roaming) regulirana že od sredine junija 2017. »To pomeni, da so klici, ko je, na primer, slovenski uporabnik na Hrvaškem in kliče v Nemčijo, regulirani že od sredine lanskega leta. S 15. majem 2019 pa začne veljati cenovna kapica za klice, ki velja tako za fiksno kot mobilno telefonijo ter sms-sporočila iz omrežja domačega operaterja v omrežje operaterja v drugi državi znotraj tarife EU,« pojasnjujejo v A1. To, kot pojasnjujejo, vključuje klice slovenskega uporabnika, ki je v Sloveniji in ki kliče na tujo številko, ali pa za klice nemškega uporabnika, ki je v Nemčiji in kliče poslovnega partnerja v Slovenijo na slovensko številko. Ti klici in sporočila z uredbo EU iz leta 2017 niso bili regulirani, bodo pa od 15. maja prihodnje leto.

Novi poslovni modeli

Glede na novo regulacijo bodo uporabniki pametnih telefonov in storitev, ki temeljijo na spletu OTT, kot sta skype in whatsapp, poslej bolje zaščiteni, ponudniki storitev pa bodo morali poskrbeti za strožje varnostne ukrepe. A slovenski operaterji zaradi tega ne pričakujejo porasta prometa. »Dobrodošlo je, da se nova zakonodajna rešitev ukvarja tudi s temi ponudniki, vendar žal ni v celoti poskrbljeno za enak izhodiščni položaj,« navajajo v A1.
Po novi zakonodaji bodo morale države do leta 2020 tudi vzpostaviti izredno hitro omrežje 5G v večjih evropskih mestih ter v 42 mesecih po začetku veljavnosti nove direktive vzpostaviti sistem obveščanja o izrednih stanjih ali nesrečah prek sms-sporočil.

Premalo predvidljivosti za investicije

Evropski komisar za enoten digitalni trg Andrus Ansip je ob sprejetju regulative dejal, da gre za bistveni del uresničevanja evropske povezljivosti ter povečevanja evropske konkurenčnosti.

Kljub temu, da v A1 že vlagamo v novo infrastrukturo in že danes razpolagamo s primerno pokritostjo, je skrb zbujajoče, da država še nima sprejete jasne strategije in časovnice.

»Polagamo temelj za razvoj 5G omrežja po vsej Evropi.« Toda ali ga res? Kljub temu, da naj bi nova pravila poskrbela, da bi podjetja dobila licence za 20 let, s čimer bi v načrtovanju svojih investicijskih stroškov in pričakovanih prihodkov delovala v bolj predvidljivem okolju, pa vsaj v Sloveniji še ni tako. Kot so nam pojasnili v A1, so stroški za investiranje v vsako novo tehnologijo ogromni, investicijski cikli pa vse krajši, zato je negotovo regulatorno okolje še večji problem. »Investicije se bodo težko povrnile prej kot v 20 letih, podelitev za 5G nujnih frekvenc pa je v Sloveniji mogoča za najdlje 15 let. Kljub temu, da že vlagamo v novo infrastrukturo in že danes razpolagamo s primerno pokritostjo, je zaskrbljujoče, da država glede tega še nima sprejete jasne strategije in časovnice, ki bi se je držali vsi deležniki. Tako so, na primer, znatne zamude s podelitvijo frekvenc v pasu 700 MHz, ki je sicer že izpraznjen za uporabo za mobilne telekomunikacije,« še dodajajo.

Tudi v Telekomu Slovenije se na uvedbo 5G že aktivno pripravljajo. »Pri uvajanju mobilne tehnologije pete generacije gre za dolgoročen tehnološki razvoj, skladno s tem pa skrbno načrtujemo in izvajamo vmesne korake razvoja omrežja. Terminalna oprema pri tem napreduje in bo, verjetno pa ne pred letom 2020, dovolj zmogljiva in dostopna za postopen prehod na 5G v naslednjem desetletju. Pri tem je pomembno, da so frekvenčni spektri tehnološko nevtralni,« so nam pojasnili.

Roman Šipić

Nove 5G objekte bo potrebno umestiti v prostor

Akcijski načrt EU predvideva postopno uvedbo tehnologije 5G od leta 2020 dalje, z njim pa evropska komisija države članice spodbuja, naj pravočasno zagotovijo nove potrebne spektralne pasove, česar so se nekatere države, na primer Finska, Italija in nekatere druge, že lotile.

Prve pilotne postavitve 5G so bile pri Telekomu že predstavljene, verjetno pa bodo uporabniki tehnologijo 5G v pravem pomenu lahko dejansko izkusili leta 2020.

Od dodelitve teh spektrov do nadgradnje omrežja za celostno komercialno uporabo bo potrebno vsaj še leto dni. Ob tem bo potrebno, kot pojasnjujejo v Telekomu, zagotoviti tudi bistveno večje kapacitete pokritosti za zagotavljanje prenosnih hitrosti v bit/s na kvadratni kilometer, kar bo poleg novih spektralnih pasov zahtevalo gostejše dostopno omrežje baznih postaj. »Realne možnosti umeščanja dodatnih objektov v prostor bodo zahtevale večje sodelovanje deležnikov, med njimi tudi države in lokalnih skupnosti. Poleg tega bosta ekonomika in kompleksnost obvladovanja tehnologij privedla do tega, da bo smiselno implementirati manj infrastruktur, kot jih uporabljamo danes,« pojasnjujejo.
Prve pilotne ali omejeno komercialne postavitve 5G so bile pri Telekomu že predstavljene, verjetno pa bodo uporabniki tehnologijo 5G v pravem pomenu lahko dejansko izkusili nekje okoli leta 2020.

Glavna značilnost omrežja 5G je podpora najrazličnejšim komunikacijskim napravam in storitvam, to pomeni vse od klasične komunikacije, ki jo poznamo danes, do časovno in varnostno kritičnih komunikacij ter velikega števila razpršenih senzorjev, internet stvari, katerih pomen je že danes čedalje večji. »Vse to mora podpirati enotno omrežje in s tem zagotavljati povezljivost vseh naštetih segmentov. To je velik izziv, ki ga operaterji z uvajanjem najsodobnejših tehnologij postopoma rešujemo. Naša želja je, da bomo v vsakem trenutku sposobni hitro ponuditi navidezno omrežje in brezžično povezljivost med različnimi lokacijami, končne naprave na težko dostopnih mestih bodo lahko dolgo delovale, ob tem pa bo ključno zagotavljanje varnosti ves čas,« navajajo v Telekomu.

Uvedba 5G bo zahtevala znatne investicije, vendar postopoma. V Skupini Telekom Slovenije že vrsto let za investicije namenjajo več kot sto milijonov evrov na leto, od tega veliko večino prav za razvoj omrežja, pojasnjujejo in ob tem dodajajo, da nadgradnja omrežja na 5G ne bo bistveno odstopala od dosedanjih vložkov.
Nova pravila, ki začnejo veljati 15. maja, bodo potrošnikom omogočila tudi lažjo zamenjavo ponudnika telefonskih storitev. Uporabniki bodo lahko svojo telefonsko številko obdržali še en mesec po izteku pogodbe s ponudnikom. Imeli bodo tudi pravico do povračila neizkoriščenega dobroimetja pri predplačniških storitvah v primeru prekinitve pogodbe.
Nova pravila mora potrditi še Svet EU, potem pa bodo imele države članice dve leti časa, da jih prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje.