Norvežani prvi z električnim trajektom

Ampere, prvi električni trajekt na svetu, je v norveških vodah začel pluti že pred tremi leti. Pluje 365 dni v letu, na posamezno plovbo pa lahko vzame 120 avtomobilov in 360 potnikov, »kar je za norveške razmere izredno velik fjordski trajekt,« nam je povedal Lars Jacob Engelsen, namestnik izvršnega direktorja Norleda, operaterja prvega električnega trajekta na Norveškem. Dnevno slabih šest kilometrov dolgo pot med vasema Lavik in Oppedal prevozi 34-krat.

Norled, vodilno norveško podjetje v trajektnih prevozih, je imelo cilj z električnim trajektom zmanjšati izpuste dušikovega oksida in ogljikovega dioksida ter zmanjšati hrupno onesnaženost morja. Engelsen pravi, da je Ampere izpolnil vsa pričakovanja – emisije so celo nižje od pričakovanih, nižji so tudi stroški obratovanja: »To je velik uspeh, ki je spremenil celotno industrijo. Zdaj na Norveškem skorajda več ne gradijo konvencionalnih trajektov, Ampere pa bo dobil še 50 sorodnikov. Posledično je sektor trajektov eden tistih, ki prehaja iz sivega v zelenega.«
Priznava, da se je sicer na začetku zdelo, da je investicija ekonomsko nevzdržna, predvsem zaradi vlaganja v električno omrežje, ki napaja trajekt. »Vendar ko smo vzpostavili baterijski paket na vsaki obali in na vsakem trajektu, se je investicija v omrežje minimalizirala,« pojasnjuje Engelsen. Trajekt z električno energijo napolnijo v devetih minutah ob razkladanju – postanek ob vsakem pristanku je desetminutni –, čez noč, ko počiva, pa dlje. Z enim polnjenjem lahko prepluje celoten fjord, dodaja Engelsen.

Ikona nove industrije

Trajekt Ampere je bil deležen svetovne pozornosti. »Danes je Ampere ikona industrije,« se pohvali Engelsen. »Pluje na glavni tranzitni poti – od severne do zahodne obale Norveške –, ki je vitalni del norveške infrastruktue. Trajekt uporabljajo lokalci, pa tudi čedalje več turistov,« razlaga sogovornik. Zakaj se podobno ne dogaja drugje? »Verjetno je za to kriva ureditev trga. Ko je bil trg prvič preoblikovan na trg ponudb, je obstajala tržna ključavnica v smislu, da so stari trajekti izpodrivali nove, ker se dejanske cene emisij niso odražale v tenderskih ponudbah. Ko so uvedli okoljske elemente, pa se je to spremenilo. Čeprav Ampere prihrani od 60 do 80 odstotkov stroškov goriva v primerjavi s konvencionalnim trajektom, še vedno prevladuje kapitalski element, če ga primerjamo s starim in v celoti amortiziranim trajektom,« Engelsen odgovarja na vprašanje. Električni trajekt tudi ni dražji od konvencionalnih, prihranki pri gorivu pa spodbujajo tudi napredek v tehnologiji. »Z dokazovanjem, da nova tehnologija ne le deluje, ampak je tudi finančno robustna, je Ampere spremenil igro celotne pomorske industrije,« pojasnjuje Engelsen.

Ampere je tudi dokaz, da če mobiliziramo zasebni sektor za »zeleno«, se lahko sprememba ne le hitro zgodi, ampak tudi rapidno postreže z rezultati. »To je lahko odlična poslovna priložnost za zasebni sektor. Po preusmeritvi na zeleno in progresivno strategijo je Norled povečal prihodke za 38 odstotkov in dobiček za 12-krat (1200 odstotkov)!« navdušeno razlaga Englesen. »Ne spreglejte tudi, da se tiha zelena revolucija iz trajektov seli na druge dele pomorskega sektorja. V Oslu motorne čolne preklapljamo na električne z baterijo, pomorske čolne v Stavangerju v zelene z drugo generacijo biogoriva, ekspresni čolni v Haugesundu pa bodo postali prvi ekspresni hibridni čolni na svetu. Vse to se bo zgodilo januarja 2019,« je še dodal Engelsen.

Norled

Na leto 7,4 milijona potnikov in 1,9 milijona avtomobilov

Poleg električnih trajektov bo v deželi fjordov in vikingov prihodnje leto začel pluti tudi hibridni trajekt, piše spletna stran Gas2.org. Color Line, eno večjih norveških trajektnih podjetij, je namreč za gradnjo hibridnega trajekta podpisalo pogodbo z Ulstein Verft. 160-metrski trajekt bo na poti med Sandefjordom in Stromstadom prevažal 2000 potnikov in 500 avtomobilov.

Pričakujejo, da bo, sicer hibrid, plul zgolj na električno energijo. Napolnili ga bodo predvidoma v zgolj 30 minutah. Če bi na poti slučajno začelo primanjkovati električne energije, pa bi baterije napolnil dizelski motor. »Želimo biti vodilno podjetje v Evropi za kratka potovanja s čistim trajektom,« je dejal Trond Kleivdal iz Color Lina. Izključno norveški produkt, katerega razvoj je podpirala norveška vlada, je navdušil tudi Američane, ki že hitijo z naročili.

Norvežanom se pridružujejo tudi vzhodni sosedje. Švedska trajekta Tycho Brahe in Aurora, ki sta v lasti podjetja HH Ferries Group in ju posodablja podjetje ABB, bosta postala največji električni ladji na svetu. Tycho Brahe in Aurora, ki plujeta na razdalji štirih kilometrov med švedskim Helsingborgom in danskim Helsingörom, sta dolga 238 metrov. Na leto prepeljeta 7,4 milijona potnikov in 1,9 milijona avtomobilov. Tycho Brahe bi moral svojo čisto pot začeti že lani, a so zaradi tehničnih težav izplutje preložili, saj v pristaniščih še niso bili nameščeni električni polnilci, so pri HH Ferries Group zapisali v sporočilu za javnost.

Norled

Še letos bo zaplula prva avtonomna hibridna ladja

A to niso zadnje inovacije. Norveško inženirsko podjetje Kongsberg in kemično podjetje Yara International ASA sta pred kratkim razkrili načrte o gradnji električne avtonomne tovorne ladje, ki naj bi plovbo začela prihodnje leto, je pisal spletni časnik Elektrec. Z avtonomno tovorno ladjo, ki jo bo poganjala elektrika, želijo sprva zamenjati kopenski transport, sčasoma pa bi nadomestila tradicionalne tovorne ladje. Prvi tovor bo prevažala od Yarine tovarne Porsgrunnom v pristanišči Brevik in Larvik, od koder Yara pošilja svoje produkte po svetu. Ta danes v omenjeni pristanišči pripelje sto tovornjakov na dan. »Smo vodilno svetovno podjetje, ki proizvaja gnojila, a si želimo zaščititi planet, zato vlagamo v ničemisijska plovila,« je o projektu povedal Svein Tore Holsether, predsednik in direktor Yara. Pilotni projekt – med Porsgrunnom in Brevikom – naj bi se začel že v drugi polovici tega leta, bo pa v tem času ladja še ročno vodena. Leta 2019 naj bi jo začeli uporabljati za daljše poti, 2020 pa bi lahko povsem avtonomno plula po morjih.

Po Karibih bolj zeleno

Zelene pa postajajo tudi ogromne križarke, ki turiste prevažajo po Karibskem otočju. Eden največjih ponudnikov križarjenj, Royal Caribbean, že dolgo ne le sledi inovacijam, ampak jih tudi implementira v svojo floto. »Zavezani smo skrbi za okolje, saj želimo ohraniti okolje, po katerem plujemo. Naša najnovejša križarka Symphony of the Seas je trajnostna, tudi glede oblikovanja,« nam je povedala tiskovna predstavnica Royal Caribbean Janet Diaz. Prihodnje križarke – Icon Class –, ki naj bi jih dobili leta 2022 in 2024, pa bodo prve križarke na utekočinjeni zemeljski plin. »Icon Class bodo poganjale tudi gorivne celice, kar pomeni, da bo to linija križark pionirk na tem področju,« Diazova razlaga prihodnje načrte. Zatrjuje tudi, da so današnje križarke, ki sicer gostijo več tisoč potnikov, čedalje čistejše in bolj izpopolnjene: »Podjetje Royal Caribbean se je v okviru partnerstva z World Wildlife Fund zavezalo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 35 odstotkov.«