Nori na patente

Desetletja se velika podjetja niso hotela iti patentnih vojn iz preprostega razloga – večji imetniki patentov se zaradi MAD (obojestransko zagotovljenega uničenja) ne nagibajo k tožbam drugih velikanov. Zavedajo se, da če nekoga tožijo, jih bo ta tožil nazaj, za pravdanje pa lahko oba porabita na stotine milijonov dolarjev na leto. No, tako je bilo, dokler Oracle ni začel sodno preganjati Googla in dokler si po nekajletnem premoru letos nista v lase skočila Apple in Nokia.

Patentni troli ožemajo podjetja

V tehnološkem svetu si velikani pogosto skačejo v lase z željo patentirati preproste in splošne značilnosti pametnih telefonov, kot so, recimo, postopek, kako prilepiti telefonsko številko v povezavo, na katero je mogoče klikniti, »podrsaj za odklepanje« ali pa avtopopravki pri črkovanju. Zaradi patentnih trolov – podjetij, ki živijo od licenc in odškodnin v patentnih sporih in nimajo lastne proizvodnje – pa se lahko zgodi, da bodo sčasoma visokotehnološka podjetja imela več odvetnikov kot inženirjev; za reševanje pravnih sporov že danes dajejo skoraj desetino investicijskega potenciala.

Pixabay

Prvi patentni trol je bil Elias Howe, je zapisal Adam Mossof. Leta 1850 je Howe z zanimanjem opazoval moškega, ki je šival na šivalni stroj, na las podoben šivalnemu stroju iz njegovih patentov. Nemudoma je vložil tožbo proti podjetju Singer in zahteval plačilo licenčnine v višini 2000 dolarjev. A težava je bila, da Isaacu Singerju do vložitve tožbe ni uspelo prodati niti enega šivalnega stroja, zato mu ni mogel plačati. Howe se je vrnil leto kasneje in zahteval 25.000 dolarjev. Vojno sta prenesla tudi v časopis. Tako je daljnega leta 1853 New York Daily Tribune na isti strani objavil oba oglasa, v katerih sta izumitelja zmerjala drug drugega. Na koncu sta se pogodila – Singer je Howu plačal 15.000 dolarjev. Toda vojna se s tem ni končala. V bistvu je zanetila požar med vsemi podjetji, ki so v ZDA izdelovala šivalne stroje. »Howe je bil subjekt, ki ni izvajal prakse; bil je lastnik patenta, ki ni aktivno tržil lastne intelektualne lastnine. Bil je prvi patentni trol,« je prepričan Mossof. Eden izmed sodobnih trolov je nedvomno tudi Paul Allen, ki je z Billom Gatesom leta 1975 ustanovil Microsoft in je leta 2010 tožil večji del Silicijeve doline. Apple, Yahoo, Google, Facebook, eBay, AOL, YouTube, Netflix, Office Depot, OfficeMax in Staples je tožil, ker so svoje poslovanje utemeljili na softverskih rešitvah v njegovi lasti, čeprav ni trdil, da je sam izumil določene rešitve, kot so delniške kotacije in »tickerji«, sugestije na povezane članke ali videozapise. Vrhovno sodišče je leta 2014 odločilo, da omenjena podjetja niso kršila zakona o patentih.

Drugače kot v tujini pri nas patentnih vojn ni. »Sodnih postopkov zaradi kršitve na področju patentov je zelo malo. Tudi zato pri nas ni odmevnih zgodb,« razmišlja direktorica Patentne pisarne Marjanca Golmajer Zima. Ena odmevnejših, ki bi jo lahko uvrstili na ta seznam, je letošnji spor, ki ga je zanetil Mojmir Flisek, ki je patentiral posebno obdelavo stranske stene smuči in je sodeloval pri pripravi smuči Ilke Štuhec. Do tekme Zlata lisica. Upal je, da bo lahko prodal svoj patent podjetju Stöckli. Ker mu ni uspelo, se je odločil za izsiljevanje, da štirih parov smuči (med njimi tudi najboljših dveh za superveleslalom) ne bo vrnil, ampak jih bo zadržal. Vplesti se je morala policija, drugo je zgodovina.

Skoraj vsak dan en patent

Profesor prava z ameriške univerze Stanford Mark Lemley je pred časom za TechCrunch dejal, da če so uporabljeni pravilno, so lahko patenti dragoceni, ker ustvarjajo resničen tehnološki prenos. Vendar ni vsak izum toliko vreden, da bi ga bilo vredno zaščititi, če pa je, mora biti zaščita učinkovita. Brez patenta tvegate, da vas bodo drugi kopirali. Na žalost pa to ne gre brez denarja. Celo ko že imate patent, potrebujete denar, da ga ščitite, je v pogovoru za Delo pred šestimi leti dejal prof. dr. Joseph (Jože) Straus. Da je izum zaščiten s patentom, mora izpolnjevati določene pogoje, razlaga Marjanca Golmajer Zima.

Na našem uradu za intelektualno lastnino (UIL) prejmejo v povprečju okoli 360 nacionalnih patentnih prijav na leto. To pomeni, da vsak dan prejmejo vsaj eno. Lani je bilo vloženih 315, od katerih so jih slovenski prijavitelji vložili 300, 15 pa tuji. Lani so imeli štiri prijave več kot leta 2015, leta 2014 so jih imeli 459; izmed teh je bilo 453 slovenskih prijaviteljev, drugi so bili tuji. Na podlagi nacionalnih patentnih prijav so lani podelili 266 patentov, leta 2015 336, leta 2014 pa 287. V to so zajeti tudi patenti s skrajšanim trajanjem, pravijo pri UIL.

Ena odmevnejših patetnih bitk je spor med Mojmirjem Fliskom, ki je patentiral posebno obdelavo stranske stene smuči, in šampionko Ilko Štuhec.     

Marjanca Golmajer Zima pojasnjuje, da so patentne prijave 18 mesecev od vložitve tajne, razen če prijavitelj zahteva objavo. Slovenski urad podeli patent hkrati z objavo, to je po 18 mesecih. Pri uradih, ki izvajajo preizkus, postopek traja dlje časa. »Lahko traja tri leta, včasih tudi pet ali deset,« razlaga sogovornica. Izume s patenti lahko zaščitimo le v Sloveniji ali pa tudi v tujini. Na evropski ravni se lahko patent pridobi prek Evropskega patentnega urada (EPU), vendar ga je treba nato formalno uveljaviti tudi v posamezni evropski državi, v kateri želi imeti pravico. V nasprotnem primeru je izum prost za uporabo. »Lani je bilo v register patentov vpisanih 2383 evropskih patentov, predlani 1931, leta 2014 pa 1947,« so nam pojasnili pri uradu za intelektualno lastnino.

Vroče področje medicinske tehnologije

Sodeč po statistiki EPU, po številu patentov vodi medicinska tehnologija z 8414 podeljenimi evropskimi patenti v letu 2016. »To področje tehnike je visoko uvrščeno že od leta 2007,« pojasnjujejo v UIL. Sledijo izumi s področja električne in energetske opreme, za katere je EPU podelil 6705 patentov, področje transporta s 5775 podeljenimi evropskimi patenti, digitalna komunikacija, organska kemija, meritve, motorji, črpalke in turbine, drugi posebni stroji, računalniška tehnologija in gradbeništvo.

Pri nas je bilo lani največ patentov podeljenih za področje človekovih potreb – kar 27 odstotkov vseh. »V to dejavnost spadajo tudi kmetijstvo, hrana, osebne in hišne zadeve, medicinski izdelki, farmacevtski in kozmetični proizvodi,« pojasnjujejo na UIL. Sledita področje obdelave in transporta ter fizika (z merjenjem, testiranjem, optiko in glasbeni inštrumenti).

Slovenski rekorder je Gorenje

Vodilni na lestvici 50 največjih imetnikov patentov v ZDA je IBM. Lani jih je dobil 8023, zahvaljujoč raziskavam umetne inteligence in napovedne analitike. IBM je rekorder po številu patentov v zadnjih 24 letih, direktor za inovacije Bernie Meyerson pa je za revijo Fortune povedal, da je to rezultat načrtnega vlaganja v raziskave in razvoj. Sledi mu Samsung s 5504 patenti. Med prvimi desetimi so še Canon, Intel, Qualcomm, Google, General Electrics in Taiwan Semiconductor Manufacturing. Apple je lani v ZDA dobil 2101 patent, kar je 457 manj od Microsofta, za kar ga vodilna organizacija za statistiko o patentih IFI Claims Patent Service uvršča na 11. mesto po številu patentov. Med državami so lani največ patentov dobile ZDA, sledita Japonska in Južna Koreja.

Na lestvici 50 največjih imetnikov patentov v ZDA vodi IBM, ki je lani dobil 8023 patentov. Pri nas je rekorder Gorenje, sledijo Institut Jožef Stefan, Lek in Krka.

Kdo so slovenski rekorderji v patentih? Največ veljavnih patentov, vpisanih v register patentov, ki ga vodi UIL, pripada skupini Gorenje, in sicer 65. Sledijo Institut Jožef Stefan (IJS) s 47 patenti, Lek z 42 in Krka s 36 veljavnimi patenti. Na petem in šestem mestu sta proizvajalca gozdarske opreme Tajfun Planina in Uniforest s po 32 in 31 veljavnimi patenti. Na UIL pravijo, da je od ustanovitve urada največ nacionalnih patentnih prijav vložila skupina Gorenje, in sicer 171, sledijo Krka s 155 vloženimi nacionalnimi patentnimi prijavami, IJS s 150, Lek s 146 in Kemijski Inštitut, ki je od leta 1991 vložil 115 nacionalnih patentnih prijav.

Kaj vse izumljamo Slovenci

Med drugim napravo SoloDiesel, ki preprečuje tankanje bencina v dizelski v avto. Leta 2013 je voznik ene izmed limuzin tedanjega predsednika ZDA Baracka Obame med obiskom Izraela namesto bencina natočil dizelsko gorivo, zaradi česar je avto obstal. Pred dvema letoma je jeseniško podjetje Boatguard konstruiralo napravo, ki je povezana s pametnim telefonom in preprečuje krajo motorja na čolnu. Naprava se namesti na skrivno mesto na motorju, v primeru poskusa kraje pa lastnik nemudoma dobi obvestilo na telefon, so tedaj navdušeno poročali hrvaški mediji.

Skupina raziskovalcev iz Laboratorija za kemijo in tehnologijo polimerov na Kemijskem inštitutu pa je pred sedmimi leti pridobila slovenski patent, ki ga je prijavila Evropskemu patentnemu uradu za postopek utekočinjanja lesa in izdelave lepila za industrijsko proizvodnjo ivernih plošč. Patent z vsemi pravicami so nato prodali Gozdnemu gospodarstvu Postojna, so zapisali na svoji spletni strani.

Pixabay

Nore ideje za (več kot) milijon dolarjev

Nekatere inovacije rešujejo življenja, druge, kot so razvoj žarnic, avtomobilov in polet v vesolje, so zanetile prave revolucije, ki so za vedno spremenile naše življenje. Ob tako pomembnih mejnikih ne bi pomislili, da je svet čakal na plastično kost želja (wishbone). Ali pa virtualnega hišnega ljubljenčka Tamagochija, simulacijsko žival, ki je bolj nagnjena k umiranju kot življenju. A te, včasih abotne ideje, so nekaterim prinesle milijone. S »Pet Rockom«, kamnom ljubljenčkom, je Gary Dahl v le pol leta zaslužil več kot 15 milijonov dolarjev – ob prodaji vsakega kamna je imel tri dolarje dobička, je o najbolj neumnih inovacijah zapisal Business Insider.

Marjanca Golmajer Zima: Sodnih postopkov zaradi kršitve na področju patentov je pri nas zelo malo. Tudi zato pri nas ni odmevnih zgodb.

Brata Bernard in Murray Spain sta s smeški (smiley) zaslužila 500 milijonov dolarjev. Seveda na račun Harveyja Balla, ki je rumeno smejočo se ikono leta 1963 prvič narisal za zavarovalnico State Mutual Life Insurance in je nikoli blagovno zaščitil. Ko sta brata Spain ugotovila, da smeško ni patentiran, sta vložila zahtevek za pravno pravico in začela izdelovati vreče s potiskom smeška, ki ti želi lep dan. Viralno sta ga razširila na vse mogoče in osvojila svet. Leta 2000 sta ga prodala verigi Dollar Tree za pol milijarde dolarjev. Charlie Ball, Harveyjev sin, je od avtorskih pravic iztržil zgolj 45 milijonov dolarjev.

Se spomnite mavrične kovinske vzmeti Slinky? Po naključju jo je izumil pomorski inženir Richard James, ko mu je iz rok padla natezna vzmet in jo je gledal, kako se »sprehaja«. Leta 1945 jo je premierno predstavil v trgovini z otroškimi igračami v Philadelphii. V prvih 90 minutah je prodal 400 slinkyjev in kasneje zaslužil četrtino milijarde dolarjev. S tem denarjem bi lahko lepo živel, če ga ne bi pičila kriza srednjih let, zaradi katere je zapustil ženo in se pridružil kultu. No, posel je nadaljevala žena in ga rešila, podjetje pa leta 1998 prodala Poof Toys. Koliko smo drzni Slovenci, je težko reči. Tudi nenavadnih patentov, kot je to značilno za ZDA, naša podalpska dežela nima. Morda tudi zato, ker nenavadne ideje le težko pridobijo patent. Sodeč po prijavah, objavljenih v bazi EPO, pa na podelitev patentov čaka kar nekaj slovenskih izumov. Med njimi tudi naprava, ki omogoča natančno evidentiranje izdanih napitkov na avtomatih po posamezni tipki in tudi nadzor celotnega števila pripravljenih napitkov na posameznem avtomatu. Pa dušilec poka za polavtomatsko pištolo, ki »rešuje problem dušenja poka po strelu«, živa voda in zamašek, ki »rešuje težavo izhlapevanja mehurčkov iz steklenic penečega vina, ko je ta enkrat odprta«.

Grde patentne vojne zgodovine

Včasih tisti, ki imajo patente, potožijo, da ljudje, pa tudi določeni deli sveta, ne spoštujejo pravil. Da si jemljejo pravico prisvajanja patentov. Ali preprosto kopirajo stvari. Takšen primer je Kitajska pa tudi Indija in še kakšna država bi se našla. A poštenjakov ni nikjer. In tudi v zgodovini jih ni bilo. Nepoštenost sta na svoji koži izkusila tudi brata Wright, ki sta leta 1906 dobila patent za letalo. Ta je vključeval krmilni sistem in oblikovanje kril. Patent sta pokazala Thomasu Selfridgeu, članu Zveze Aerial Experiment (AEA), ki je med drugim ustvarila letali Red Wing in White Wing. Obe sta bili na las podobni letalu bratov Wright. Pilot Glenn Curtis, ki je z White Wingom letel na višini 310 metrov, kar je bilo tedaj najvišje, pa je oblikoval letalo June Bug, ki je uporabljalo isti dizajn, ki sta ga patentirala brata Wright, piše revija Smithsonian. Bratoma je prekipelo in proti Curtisu sta vložila tožbo. Ameriška Stoletna komisija za letenje je tedaj zapisala: »Bitke, ki so sledile, so izpile finančne vire obeh strank. Odvetniki so se nemočno trudili tožeče strani prepričati, da bi sklenile sporazum.« Končna odločitev je padla leta 1913 – sodišče je Curtisu prepovedalo izdelovati letala s kriloma, ki sta delovali sočasno v nasprotnih smereh. A šele leta 1918, po prvi svetovni vojni, je bila tožba dokončno umaknjena.

Prvi odmevni primer kraje intelektualne lastnine sega v 18. stoletje. Kar 32 let je Gottfried Wilhelm Leibniz čakal, da mu bodo verjeli, da je izumil infinitezimalni račun (kalkulus), in ne Isaac Newton.

Prvi odmeven primer kraje intelektualne lastnine, čeprav tedaj patenti še niso obstajali, pa sega v 18. stoletje. Kar 32 let je Gottfried Wilhelm Leibniz čakal, da mu bodo verjeli, da je bil on tisti, ki je izumil infinitezimalni račun (kalkulus), in ne Isaac Newton. Leibniz je o tem pisal esej v letih 1684 in 1686, Newton je o tem pisal v knjigi Optika leta 1704, a je trdil, da se je znanosti fluksije, kot jo je imenoval, spomnil prvi. »Očitno je o tem pisal med letoma 1665 in 1666, vendar je to idejo delil z le nekaj kolegi. V razgreti intelektualni bitki je Newton Leibniza obtožil plagiatorstva enega izmed osnutkov, ki so krožili naokoli. Leibniz je umrl, preden sta spor predelala, leta 1716,« je pisal Smithsonian. Danes menijo, da sta bila Newton in Leibniz soizumitelja ideje, do katere sta se dokopala neodvisno.

Tožbe pa se kuhajo tudi v kuhinji. Zgodnji izdelovalci žitnih kosmičev so se prerekali o njihovem dizajnu. Leta 1893 jih je Henry Perky začel izdelovati v obliki blazinic, poimenoval jih je Shredded Whole Wheat. John Harvey Kellogg je dejal, da je jesti (žitne) kosmiče, kot bi jedel metlo, kritiki na sejmu v Chicagu pa so jih poimenovali razrezani predpražnik. Kljub temu se je proizvod prijel. Ko je Perky leta 1908 umrl in ko sta leta 1912 pretekla patenta za obliko kosmičev in naprave za njihovo izdelavo, je Kellogg začel prodajati podobne kosmiče. National Biscuit Company, naslednik Perkeyjevega podjetja, je Kellogg tožil zaradi nelojalne konkurence, a je leta 1938 vrhovno sodišče odločilo v prid Kelloggu, ki je, ker je patent za obliko kosmičev potekel, te mirne duše lahko kopiral.