NOGOMET: Milijoni – na zelenici in ob njej

Zadnji žvižg sodnikove piščalke ob koncu prvega obračuna na nogometnem svetovnem prvenstvu v Rusiji bo že davno utihnil, ko boste začeli prebirati te vrstice. Morebitnega začetnega malodušja vam ne bi zameril nihče. Otvoritvena tekma med tokrat nogometno precej skromnima Rusijo in Saudsko Arabijo je med najmanj pričakovanimi v zadnjih nekaj desetletjih. Tudi dejstvo, da naftni velesili, ki si stojita nasproti v večini konfliktov na Bližnjem vzhodu, neprestano merita moči na političnem in gospodarskem parketu, ni zmoglo preseči realnosti, da sta zgolj 70. in 67. reprezentanca na lestvici mednarodne nogometne zveze (Fifa).

Shutterstock

V ospredju nogomet …

Čeprav sta utegnili presenetiti z nogometno predstavo, si še danes nihče ne predstavlja, da bi lahko prilezli daleč v izločilne boje, kaj šele vztrajali do 15. julija in finala na legendarnem moskovskem stadionu Lužniki. Danes se tako pravzaprav šele začenja zares, ko se bosta verjetno že kar za prvo mesto v skupini B udarili Španija in Portugalska.

Čeferin: Ne morem sprejeti, da so nekateri kolegi v pehanju za dobičkom pripravljeni zasebnim skladom dvomljivega slovesa prodati dušo nogometa.

Strokovnjaki in navijači se medtem verjetno že sprašujejo, ali lahko glavni favoriti Nemci z mešanico taktične zrelosti in obilice izkušenj iz največjih tekmovanj ponovijo uspeh iz Brazilije. Se jim bodo za ponižujoči polfinalni poraz pred domačimi navijači, s kar 7 proti 1, oddolžili spet zvezdniški in čedalje bolje organizirani Brazilci z virtuozom okroglega usnja Neymarjem na čelu? Kako daleč lahko prilezejo tihi favoriti Kolumbijci z Jamesom Rodriguezom ali Hrvati s sredinskim dvojcem Modrić-Rakitić? Kam spadajo vse bolj obetavni Angleži in kako nevarno bodo z napadalnim tandemom Mbape-Griezmann Francozi, ki so v Rusijo prileteli z ekipo, vredno kar 1,08 milijarde evrov? Kako dominantni bodo tehnično izredno podkovani Španci z Andresom Iniesto na čelu, a po novem brez selektorja, in kaj bosta kljub zaostanku na stavnicah in lestvicah napovedovalcev končne zmage na vse skupaj porekla prva zvezdnika svetovnega nogometa Cristiano Ronaldo in Lionel Messi?

Če ima včasih samovšečni portugalski zvezdnik danes še kdaj nemiren spanec, je to verjetno zaradi šepeta groteskne bronaste podobe iz Madeire, na zelenicah pa je kritikom že zdavnaj zaprl usta – v zadnjih treh letih je trikrat osvojil Ligo prvakov, leta 2016 pa si je z reprezentanco pokoril konkurenco na evropskem prvenstvu. Argentinski čarovnik medtem cilja še više, na mesto najboljšega vseh časov. Messi, zaščitni znak Barcelone in največji klubski igralec vseh časov, bi z visoko nad glavo dvignjenim zlatim pokalom zmagovalcev na zgodovinskih lestvicah stopil vsaj ob bok Peleju niti Maradoni, če že ne korak prednju.

Shutterstock

… v ozadju posel

Svetovno prvenstvo v nogometu je čas, ko v ospredje spet pridejo športne zgodbe, rivalstva, dih jemajoče poteze … Toda v ozadju se medtem še vedno oziroma še hitreje vrtijo številke – nogomet je namreč posel, in to izredno velik. Že pokojni papež Janez Pavel II. je nekoč izjavil: »Med vsemi nepomembnimi stvarmi na svetu je nogomet zagotovo najpomembnejši.« Njegove besede držijo danes bolj kot kdaj prej oziroma držijo tako močno, da so že povsem napačne. Nogomet namreč ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, temveč je že kar nekaj časa pomemben kamenček v mozaiku svetovne ekonomije. Samo v EU je vreden okoli 25 milijard evrov na leto. Vsako leto višje pogodbe o televizijskih pravicah in sponzorskih sredstvih medtem zagotavljajo, da se rast nadaljuje. To je navsezadnje razvidno že iz odškodnin, ki so jih klubi pripravljeni odšteti za zvezdnike, katerih imena in blagovne znamke pospešujejo prodajo dresov, vabijo navijače in sponzorje ter s tem milijone.

Messi je vreden skoraj 22-krat toliko kot celotna ekipa Paname.

Čeprav bo v prihodnjem mesecu v ospredju predvsem nogomet, ne gre zanemariti dejstva, da so klubi v zadnjih nekaj prestopnih rokih ponoreli. PSG je, denimo, za Neymarja odštel 222 milijonov evrov, Barcelona za Ousmana Dembeleja in Philippa Coutinha po 150 milijonov evrov. Prvi zvezdnik Brazilije je ob Messiju danes najbolj dragocen igralec na nogometni tržnici, ocenjuje Transfermarkt. Pravična cena za vsakega naj bi bila 180 milijonov evrov, s 150 milijoni evrov jima sledijo egipčanski čarodej Mohammed Salah, britanski napadalni dragulj Harry Kane in belgijski virtuoz Kevin de Bruyne, medtem ko je zdaj že 33-letni Ronaldo vreden »le« sto milijonov evrov. Trojica najdražjih nogometnih zvezdnikov dosega na trgu večjo vrednost od devetih najskromnejših reprezentanc na svetovnem prvenstvu. Messi je vreden skoraj 22-krat toliko kot celotna ekipa Paname.

Shutterstock

Umazan ugled nogometa

Zneski na nogometni tržnici se vzpenjajo v nebo, z rastočim zanimanjem za nogomet pa se krepijo tudi prihodki Fife, ki ima med tokratnim svetovnim prvenstvom na čelu novega moža, Giannija Infantina. Človeka, ki naj bi organizacijo s sedežem v Zürichu popeljal nazaj na prava pota, kar je vse prej kot lahka naloga. Čeprav Fifa jezdi rastoči val priljubljenosti nogometa kot športa, so posledice škandalov vidne še danes. Prvič v zgodovini se je tako zgodilo, da sponzorji niso razgrebli vseh 14 partnerskih mest za svetovno prvenstvo, temveč le 12.

4,2 milijard dolarjev prihodkov naj bi v letu svetovnega prvenstva ustvarila FIFA.

Razlogi za to so seveda večplastni. Prvi je ta, da bodo reprezentance merile svoje moči na ruskih tleh, pred očmi velikega predsednika Vladimirja Putina, ki je že dlje časa v nemilosti mednarodne politične skupnosti, Rusija pa v primežu mednarodnih sankcij. Pri tem seveda ne pomagajo niti obtožbe, predvsem Britancev, ki so proti Rusom izgubili kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v letu 2018, da je izbira Fife sad podkupovanja in korupcije. To je tudi drugi glavni razlog za večjo previdnost sponzorjev. Fifa je leta 2015 doživela najhujši škandal v svoji zgodovini, ki je stresel temelje svetovnega nogometa. Večletne preiskave najtemnejših kotičkov nogometnega sveta so namreč pokazale, da so Fifini uradniki skozi leta skupno prejeli na stotine milijonov podkupnin. Zaradi afere je odstopilo od 17 od 24 članov izvršnih odborov Fife, mnogi so pristali v zaporih, afera je odnesla tudi prvega moža Seppa Blatterja.

Danes so težave zunanje narave. Podobno kot Rusija je v nemilost mednarodne skupnosti padel tudi Katar, prireditelj svetovnega prvenstva leta 2022. Proces izbire gostitelja svetovnega prvenstva leta 2026, za kar sta se potegovala Maroko na eni strani ter ZDA, Kanade in Mehike na drugi, naj bi bil medtem podvržen hudim političnim pritiskom, tokrat iz Trumpove administracije. Sredina izbira severnoameriške naveze glede na dosedanje delovanje Fife ne more biti presenečenje. Pri zmagi je igral pomembno vlogo tudi denar, saj so ZDA, Kanada in Mehika obljubili kar 11 milijard dolarjev prihodkov za Fifo, skoraj dvakrat več od napovedi v Maroka (5,7 milijarde dolarjev). Dejstvo, da naj bi povprečna cena vstopnice navijače stala 431 dolarjev, ni motila zadostnega števila glasovalcev.

Shutterstock

Ko milijarde niso več dovolj

Dodatno zapleta odnose zelo ambiciozni in v značaju svojega priimka zaletavi Infantino, ki želi z globalno klubsko ligo konkurirati evropski nogometni zvezi Uefa in drugim. Dva nova turnirja naj bi bila vredna 25 milijard dolarjev, a predlog za zdaj ni dobil podpore, tudi zato, ker Infantino ni hotel razkriti, kdo so potencialni vlagatelji. »Ne morem sprejeti, da so nekateri kolegi v pehanju za dobičkom pripravljeni zasebnim skladom dvomljivega slovesa prodati dušo nogometa,« je Infantina kritiziral Aleksander Čeferin, prvi mož Uefe.

Pa Fifa res potrebuje dodatne milijarde? Nekdanji generalni sekretar Fife Jérôme Valcke, ki ga je prav tako odnesel škandal, je vsekakor mislil tako: »Nismo bogati. Res je, da s svetovnimi prvenstvi zaslužimo veliko denarja, a to je tudi edini denar, ki ga imamo.« A tega je vsako štiriletno obdobje več, Fifa ima, denimo, v denarnih rezervah danes že 1,65 milijarde dolarjev – 80 odstotkov več kot pred desetletjem.

Med tokratnim svetovnim prvenstvom bo Fifa samo od prodaje televizijskih pravic pobrala skoraj 2,5 milijarde dolarjev. Skupno bo v tem letu ustvarila več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov, v štiriletnem obdobju pa bodo ti verjetno presegli šest milijard dolarjev. Prihodnje štiriletno obdobje naj bi prihodki narasli že na 6,5 milijarde dolarjev.

Medtem ko Fifa kopiči presežke, pa so organizatorji pogosto prisiljeni v trpko spoznanje, da je bilo prvenstvo neuspešno. Nemčija, čeprav na domačih tleh leta 
2006 ni osvojila tako želenega pokala, je zadnja uspešna organizatorka po finančni plati. Rusija, ki je v prirejanje svetovnega prvenstva vložila 11,6 milijarde dolarjev, verjetno ne bo imela te »sreče«.

Shutterstock

Drugi del članka preberite TU.