Nizozemska v še nižje davke

Nizozemska je kot davčna oaza v srčiki Evrope poznana že kar nekaj časa. Mednarodni poslovneži vedo povedati, da tamkajšnja pravno- in davčnosvetovalna podjetja redno vabijo tuja podjetja na predstavitve ugodnosti, ki jih ponuja nizozemski davčni sistem s ciljem novačenja tujih kapitalskih sredstev.

Gre pravzaprav za eno pomembnejših finančnih politik te ustavne monarhije, pod okrilje katerih sodijo tudi različni davčni dogovori z marsikaterimi tujimi državami in korporacijami. Pravzaprav je njihova paleta davčnih prilagoditev lahko tako individualizirana, kot so individualizirane njihove osebne svoboščine od prostitucije do uživanja drog.

Davek na poštne nabiralnike bo verjetno sprejet, če se bodo odločili še za ukinitev davka po odbitku na izplačane dividende, a nič še ni odločeno.

Najbolj poznana in vsem razmeroma enostavno dostopna davčna ugodnost je licenčnina, ki jo plača tuja korporacija, za davčno zavetišče. Na nizozemsko podružnico tuja podjetja prenesejo intelektualne in avtorske pravice – kamor sodi tudi upravljanje odnosov s strankami –, in tako znižajo davčno osnovo v domači državi. Tudi če se te pravice vrnejo v domačo državo, jih ta ne obdavči, ker so bile že obdavčene na Nizozemskem, pa čeprav po ničelni stopnji. V Amsterdamu imajo tako svoja podjetja mnogi iz sveta glasbe, leta 2006 je iz davčnih razlogov svoje podjetje iz Irske na Nizozemsko premaknila skupina U2, Rolling Stones na Nizozemskem uradno domujejo že od leta 1972. Po ničelni stopnji so na Nizozemskem obdavčene tudi dividende in druge bonitete. Po podatkih nizozemske agencije za tuje investicije (NFIA) je 6300 tujih podjetij pri njih izvedlo že več kot 8110 »operacij«, svoje izpostave imajo pri njih Google, Facebook, Boeing, Bombardier, Cisco Systems, Dow, Eastman Chemical, Heinz, Medtronic, Reebok, Bosch, Danone, Siemens, Fujifilm, Giant, Hitachi, Huawei, ICBC, LG Electronics, Sabic, Samsung, Saudi Aramco, če naštejemo le nekaj največjih. Pravzaprav lahko korporacije na Nizozemskem ustanovijo namenske družbe, teh je tam več tisoč, tudi za operacije, ki običajno sodijo pod vsakodnevne aktivnosti podjetja. Nizozemska tujim podjetjem ponuja kar 75 različnih subvencij z minimalno ali ničelno stopnjo obdavčitve, poleg tega pa se, kot že rečeno, vsaj večje korporacije, z nizozemskim finančnim ministrstvom lahko pogajajo za individualno davčno obravnavo. Takšne davčne odločitve niso skrivne ali označene s strogo zaupno, kot bi si morda kdo mislil, ampak imajo do njih dostop različni državni organi, med njimi tudi vsi člani parlamenta.

Shutterstock

Ne morete nas premagati

Nizozemska pa sama sebe nikoli ni videla kot davčno oazo, čeprav je v njej registriranih od 10.000 do 20.000 poštnih nabiralnikov. V njih naj bi se vsako leto pred davčnimi organi drugih oblasti skrilo več kot štiri milijarde evrov, je poročal Center za raziskave korporacij Somo iz Nizozemske, na to pa je ob razpravi o reformi nizozemskega davčnega sistema večkrat opozorila tudi leva stran parlamenta. Kako odprta je glede davčnih pravil Nizozemska, slikovito pokaže zapis s spletne strani njihove agencije za tuje investicije, kjer pod opisom prednosti zapišejo: »Ne morete premagati naše lokacije. Nismo otok. Smo na celini, blizu 500 milijonov evropskih potrošnikov ... Nizozemska agencija za tuje investicije ponuja brezplačne, zaupne storitve, ki omogočajo zagon, uvajanje in razširitev vašega podjetja na Nizozemskem.«

Leta 2014 so tuja podjetja v nizozemske entitete vložila 664 milijard dolarjev, kar je 82,2 odstotka BDP Nizozemske. Za primerjavo, v Sloveniji je konec leta 2015 delež tujih investicij znašal 30 odstotkov BDP.

Shutterstock

Z januarjem še nova znižanja

Čeprav jim je šlo doslej bolj ali manj vse po načrtih (z nekaj izjemami, recimo, ko je ta teden evropska komisija sprožila preiskavo o posebni davčni obravnavi Ikee na Nizozemskem ali ko je lani odločila, da so posebni pogoji za obdavčitev, ki jih je Nizozemska ponudila Starbucksu, nelegalni), pa je nova nizozemska vlada oktobra dosegla koalicijsko soglasje glede novih znižanj korporativnih davkov, ki bodo začeli veljati 1. januarja 2018. Razlog?

Z novim letom se na nizozemskem začne nižanje davka na dobičke pravnih oseb.

Po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije na Nizozemskem pričakujejo, da bodo na Otoku z namenom ohranjanja in privabljanja tujih investicij tudi nižali davke, in da Nizozemska zaradi tega ne bi utrpela prevelikega odliva tujih investicij, bodo leta 2018 uvedli nov sveženj davčnih ukrepov. Dobički pravnih oseb, ki niso višji od 200.000 evrov, se bodo do leta 2021 tako postopoma znižali (graf) na 16 odstotkov, dobički nad 200.000 pa na 21 odstotkov. Ker Velika Britanija ne pozna davka po odbitku, na Nizozemskem vlada tudi bojazen, da bi podjetja, ki imajo dvojno rezidentstvo, kot sta na primer Unilever in Shell, preselila v Veliko Britanijo, ki po odhodu iz Evropske unije ne bo več dolžna spoštovati evropskih davčnih pravil.

»Nizozemska je zelo majhna država in kot taka se ne more zanašati na svoj trg potrošnikov, kot se lahko Nemčija in Francija, ki imata poleg tega tudi izredno razvito industrijo z visoko dodano vrednostjo,« za Svet kapitala razloži Rudolf de Vries, nizozemski davčni strokovnjak iz družbe Ernest&Jung. »Nizozemska je bila vedno odprtega duha, kar zadeva privabljanje tujih korporacij, a razprava, ki zadnje čase poteka pri nas, med investitorje vnaša negotovost o prihodnosti in nezaupanje,« pravi sogovornik. Nizozemski parlament namreč razpravlja tudi o tem, kako bi uvedli plačilo davka za poštne nabiralnike in s tem poravnali izgubo, ki bi nastala zaradi že sprejetih ukrepov, ki bodo začeli veljati z novim letom. »Davek na poštne nabiralnike bo verjetno sprejet, če se bomo odločili še za ukinitev davka po odbitku na izplačane dividende, a nič še ni odločenega,« pravi. »Če bodo uvedeni davki za neaktivna podjetja, to pomeni tudi izgubo posla za vse sklade, svetovalce in pravnike, ki na Nizozemskem delujejo kot pomoč za vzpostavljanje teh enitet,« še razloži De Vries o možnih spremembah, ki bi utegnile Nizozemsko doleteti leta 2019. Ena izmed teh bo verjetno tudi prepoved ničelnih obresti za posojila med podjetji, kar je posledica evropskih pravil o ukrepih za preprečevanje izogibanja plačevanju davkov.