Na kosilu z direktorjem Lunos Slovenija: Od kupca naprave do člana uprave

Kaja Kovič
Arhiv podjetja Lunos

Hčerka Milana Kusterja je bila v otroštvu hud alergik. In tako se je vse skupaj začelo. Ko je Evropo oklestila gospodarska kriza, je mnogo podjetnikov iskalo nove izzive. Prav hčerkina bolezen pa je za inženirja gradbeništva postala nova življenjska priložnost.

Po naključju je prišel do berlinskega podjetja Lunos, ki je izdelovalo decentralizirane prezračevalne sisteme, ki naj bi, poleg ostalih prednosti, rešile tudi težave z alergijami. V stanovanje so vgradili njihovo napravo in po dveh mesecih je hčerka praktično ozdravela. »Hitro sem opazil poslovno priložnost, saj je stvar dejansko delovala,« pove direktor slovenske podružnice. »Obrnil sem se na vodstvo podjetja, sedel na letalo in se odpravil k njim na posvet.« Ker jih je prepričal, da je zaupanja vreden podjetnik, je leto dni kasneje postal pooblaščeni prodajalec njihov naprav v Sloveniji. »Potem pa smo iz nič naredili ogromno.« Nemško matično podjetje Lunos GmbH, ki prihodnji teden slavi 60. obletnico obstoja, ima predstavništva po celem svetu, zaposluje okoli 1.000 ljudi, od tega 250 v Berlinu, kjer ima sedež tudi vsa proizvodnja. Njihova zgodba pa je bila pred začetkom sodelovanja s Kusterjem leta 2010 precej manj bleščeča. Poleg tega, da je razširil podjetje na celoten Balkan, je ogromno prispeval k razvoju produkta. »Sem razmišljujoč človek in ugotovil sem, da je nekatere elemente mogoče izboljšati. Glavni menedžer podjetja je bil pripravljen poslušati moje nasvete in ko je ugotovil, da so izvedljivi, me je povabil v razvojno ekipo. Zaradi tega je Lunos Slovenija edini pooblaščenec na svetu, katerega ime podjetja lahko nosi ime matičnega podjetja.«


Po podatkih strokovnih institucij je v Sloveniji plesnivih več kot 50 tisoč stavb in še več jih je »bolnih«, ker v njih ni ustrezne menjave zraka. Plastična okna in večslojna okna zadržujejo zrak, in to kljub določenim prihrankom ni zdravo.


Leta 2013 so z ekipo razvili nove patente in rešitve, ki so podjetje ponesli v višave. »Ko smo se jim pridružili, je imelo podjetje okoli 4 milijone letnega prometa, z nami pa je promet zrasel na dobrih 100 milijonov letno.« Kuster je pri inoviranju z Nemci hitro opazil razlike v značajih. »Ne smemo biti skromni. Slovenci smo bruhali rešitve, nemški inženirji pa so nam komaj sledili in povsod videli težave. Morda so imeli tako držo zato, ker so morali zadostiti vsem svetovnim standardom, a brez težav povem, da smo jih Slovenci v marsičem pozitivno presenetili.« Nekdanji županski kandidat poudari, da je Lunos inovator in pionir na svojem področju, za svoje delo pa so bili večkrat nagrajeni, predvsem na področju nizkoenergetskih rešitev.

Po velikem uspehu ga je direktor matičnega podjetja povabil med člane uprave in tako ima sedaj tam odločevalno funkcijo in precejšen vpliv na strateške odločitve, ki zadevajo vseh 36 predstavništev po svetu. »Prezračevalni sistem Lunos lahko v enem dnevu vgradimo v vsak prostor brez kakršnega koli razdiranja prostorov,« razloži. Začetna investicija znaša med 1.000 in 3.000 evrov, poraba elektrike pa je minimalna. »Tu smo uspeli narediti fantazijo. Zadnja generacija naprav porabi 0,005 vata na kubik na uro. Letno porabo elektrike za posamezen element lahko primerjamo z letno porabo ugasnjenega televizorja, to je približno 2,5 evra letno. Za lastno obratovanje sistem porabi petdesetkrat manj kot centralni sistemi prezračevanja in približno desetkrat manj kot konkurenčni proizvodi.« To pa ni edina energetska rešitev, za katero so bili nagrajeni. Stranke so prav tako navdušene nad inovativnimi filtri, ki jih perejo pod tekočo vodo, zato je vzdrževanje sistema praktično zastonj. Občutno pa so zmanjšali tudi slišnost pri obratovanju in zvočno izolativnost. Sprva je bila glasnost naprav pri obratovanju 25 decibelov, danes pa je 11 decibelov. »Za primerjavo: glasnost hladilnika je 43 decibelov, računalnika v mirovanju/spanju pa 17.«

Dali smo natisniti posebne majice Lunos, skupaj se bomo ob športnih aktivnosti zabavali in pogovorili tudi kaj resnejšega na pohodu, ki se imenuje Life On Mars, kot pesem priljubljenega pevca Davida Bowieja.


Sogovornik prizna, da po tihem pogreša korektno konkurenco. Na slovensko tržišče so po njegovih besedah konkurenčna podjetja pripeljala nekakovostne izdelke, ki so slaba kopija njihovih elementov, večinoma iz Kitajske in Ukrajine. »Ljudje so z manj kakovostnimi sistemi nezadovoljni in nelojalna konkurenca nam ustvarja le dodatno delo. Ocenjujemo, da bo v Sloveniji do leta 2025 treba urediti še vsaj 30 tisoč objektov, in mi sami tega ne bomo zmogli.« Po podatkih strokovnih institucij je v Sloveniji plesnivih več kot 50 tisoč stavb in še več jih je »bolnih«, ker v njih ni ustrezne menjave zraka. Plastična okna in večslojna okna zadržujejo zrak, in to kljub določenim prihrankom ni zdravo. Naš sistem lahko uvedemo v vseh fazah gradnje, ko imajo ljudje težave z vlago, plesnijo, slabim spancem, dihanjem ali alergijami in utrujenostjo. Štiričlanska družina spusti v zrak 15 litrov vode dnevno in ta se ob slabem prezračevanju absorbira v stenah, z odpiranjem oken pa stanovalci porabijo mnogo preveč energije, časa in elektrike, razloži Mariborčan.

image
Foto:Matej Druznik


Pogovor zaključi, da njihovo poslanstvo ni le prodajanje in nadgrajevanje naprav, ampak predvsem učenje ljudi o visoki kvaliteti bivanja in življenja, katere zagovornik so. Temu poslanstvu pa sledijo tudi v odnosu do zaposlenih. »Zaposleni iz našega podjetja ne odhajajo, saj so zelo zadovoljni z delom pri nas. Naše podjetje predstavlja drugo družino. Vsako leto jih, v primeru dosega dobrih rezultatov, peljem na team building potovanje. Pred kratkim smo že drugo leto zapored cel teden skupaj uživali in delali na Kanarskih otokih.« Medtem ko je Kuster bolj menedžerski tip človeka, kot pravi sam, je njegova žena kot sociologinja in strokovnjakinja za področje upravljanja človeških virov bolj usmerjena v človeka. Zato je dobra klima v podjetju predvsem njena zasluga. Zaposleni redno obiskujejo berlinsko matično podjetje, kjer se stalno izobražujejo, konec meseca pa se bodo kot ekipa udeležili trekinga na hrvaškem otroku Pag. »Dali smo natisniti posebne majice Lunos, skupaj se bomo ob športnih aktivnosti zabavali in pogovorili tudi kaj resnejšega na pohodu, ki se imenuje Life On Mars, kot pesem priljubljenega pevca Davida Bowieja. »Naša ekipa diha enotno, in to je tisto, kar nas loči od ostalih, kar nam daje moč in zaradi česar smo zmagovalci. Pa ne zmagovalci v primerjavi z drugimi, saj ne želimo z nikomer tekmovati. Edino merilo našega uspeha je, da smo vsako leto boljši kot leto poprej,« druženje ob okusni hrani v restavraciji Azur zaključi direktor. To dokazuje tudi najnovejša raziskava časnika Financial Times, ki je podjetje Lunos Slovenija uvrstil med tisoč najhitreje rastočih podjetij v Evropi.

Azur Tratorija
Cesta na Brdo 33, Ljubljana


•••••••
Meni: dvakrat jurčkova juhica z domačim kruhom
4,90
solata Buratta (rukola, mlada špinača, češnjev paradižnik, mozzarela buratta, granatno jabolko in pesto genovese)
8,50
široki rezanci s popečenimi kozicami in mladimi šparglji
11,90
mešana sezonska solata
3,50
kozarček Cabernet Sauvignona Marjan Simčič
3,60
kozarček Roseja Montemoro
3,30
liker iz sivke
2,50
domača grapa
2,50
espresso
1,50
machiatto
1,60
••••••
Skupaj za plačilo
48,70
Več iz rubrike