Nemško gospodarstvo po nedeljskih volitvah

Nemcem je všeč predvolilni sloganAngele Merkel »za Nemčijo, v kateri dobro in radi živimo«, sicer pred volitvami kljub begunski krizi ne bi najbolj podpirali kanclerkine CDU/CSU. Šele v nedeljo bo jasno, ali jo bodo podprli dovolj za lahko sestavo vlade, ekonomisti pa že zahtevajo ukrepe za nadaljnji gospodarski razvoj Nemčije in Evrope.

Le nekaj dni pred volitvami v bundestag je münchenski gospodarski inštitut Ifo zaznal nadaljevanje velike gospodarske rasti v evrskem območju, katerega osrednja država je seveda Nemčija. To območje lahko računa na 2,3-odstotno letno gospodarsko rast, a že njihova analiza gospodarskih procesov v ozadju prinaša dvome o prihodnosti.

Ugotovili so namreč, da so poleg večje splošne potrošnje, povezane z ugodnejšim položajem na trgu delovne sile, najpomembnejši razlog tako razveseljive rasti z nizkimi obrestnimi merami in izboljšanimi kreditnimi pogoji spodbujene investicije, pri čemer v Ifu še posebej vztrajno pozivajo h končanju ekspanzivne politike Evropske centralne banke.

Prilagajanje novim časom

ECB še vedno skrbi prenizka inflacija, ki za mnoge nemške ekonomiste zaradi hkratnega nižanja cene energije ni tako slaba. Tudi največji nasprotniki dosedanje politike ECB pa ne morejo napovedati, kakšne posledice bo prinesel njen konec. V Ifu so opozorili na slabe bančne kredite v nekaterih evrskih državah, a tudi na morebitne svetovne gospodarske težave zaradi »še večjih razočaranj« prihodnje gospodarske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, napetosti v odnosih med ZDA in Severno Korejo ali močnejšega evra. V kielskem IfW so dodali opozorila, da morda tudi nemško gospodarstvo raste hitreje, kot je priporočljivo. 

»Gospodarski momentum v Nemčiji je čedalje hitrejši, zaradi česar se večata nevarnost znatnega pregrevanja in možnost kasnejšega nazadovanja,« so zapisali v septembrskem poročilu. »Poslovni model, ki deluje le med rastjo, bo prej ali slej v težavah.« Tik pred volitvami v bundestag je kanclerka upravičeno ponosna na polovično zmanjšanje brezposelnosti po letu 2006, na polnost nemške državne blagajne in vse več denarja v žepih navadnih državljanov. 

V tako konkurenčnem gospodarstvu ne preseneča, da je kar 40 odstotkov delovnih mest v zasebnih podjetjih odvisnih od izvoza, toda ekonomisti opozarjajo na nove izzive. Nevarna ni le jeza držav, kot so ZDA predsednika Donalda Trumpa, za katerega je Nemčija »slaba, zelo slaba«, ampak tudi doma ustvarjene težave, kot je goljufanje z izpusti dizelskih motorjev. Tudi Nemčija se bo morala prilagoditi novim časom, so poudarili v združenju nemške industrije BDI, zlasti digitalizaciji. Po njihovem ne gre le za zagotovitev »pametnega zdravja« in »pametne mobilnosti«, v čemer zdaj tekmujejo najnaprednejša svetovna podjetja, ampak ima na nemškem podeželju, kjer je skoraj 70 odstotkov industrijskih delovnih mest, manj kot tretjina podjetij dostop do vrhunskega širokopasovnega omrežja. 

Medtem ko je kanclerka ponosna na povečanje sredstev za raziskovanje in razvoj, v BDI zahtevajo še več. Zanimivo je tudi, da je zdaj celo predsednik združenja Dieter Kempf priporočil večje investicije za zmanjšanje »izjemno visokega« trgovinskega presežka. Večina liberalno-konservativnih ekonomistov je doslej preprosto sklepala, da Nemčija nič ne more, če drugje po svetu tako radi kupujejo njene izdelke.

Več na delo.si