Nemčija želi »industriji 4.0« zagotoviti vodilno mesto v Evropi

Uporaba sodobnih tehnologij v gospodarstvu in družbi je danes samoumevna, ugotavljajo pri uniji CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in njenih socialdemokratskih koalicijskih partnerjih, naslednja faza pa bo še posebej zadevala infrastrukture: energetsko, prometno, zdravstveno in še marsikaj. Najmanj od afere z ameriško varnostno agencijo NSA se zavedajo tudi ranljivosti digitalnih družb, a so tako prepričani v njihove potenciale, da hočejo v digitalni rasti prevzeti vodilno mesto v Evropi.

Shutterstock

Nemška vlada z zavezo pametnim tovarnam

»Spodbujali bomo digitalizacijo klasičnih industrij s projektom prihodnosti industrije 4.0 in jo v naslednjem koraku razširili na inteligentne usluge, tako kot tudi projekte in ukrepe na področju zelene IT,« so zapisali pri nemških vladajočih strankah, pri tem pa se bodo opirali tako na velika podjetja kot na znameniti Mittelstand, majhna in srednje velika podjetja, ki so motor nemškega gospodarskega razvoja in zaposlovanja.

Mario Ohoven: »Med podjetji so velike razlike: v bolj industrijsko zaznamovanih branžah že dobro izkoriščajo priložnosti digitalizacije in industrije 4.0, drugje jih morajo še dohiteti.«

Cilji, ki si jih zadaja nemška vlada, so izjemno pomembni, saj z nazivom »industrija 4.0« označujejo četrto industrijsko revolucijo. Prva je prinesla mehanizacijo proizvodnje s pomočjo parnega stroja, drugo sta zaznamovala elektrifikacija in tekoči trak ter tretjo digitalizacija s pomočjo elektronike in informacijskih tehnologij, zdaj pa naj bi četrta z najsodobnejšo informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo do temeljev spremenila način dela in življenja. »Pametne tovarne« bodo povezovale vse: ljudi, stroje, proizvodnjo in logistiko.

Domovina industrije 4.0

Nemčija je poskrbela že za izraz industrija 4.0., saj so ga Henning Kagermann, Wolf-Dieter Lukas in Wolfgang Wahlster leta 2011 predstavili na hannoverskem sejmu, kmalu nato pa ga je za svojega vzela tudi nemška vlada. Kritiki dvomijo, da lahko o novi stopnji industrijske revolucije govorimo, preden se je ta sploh zgodila, in celo mislijo, da gre za le drugo fazo digitalizacije. Drugi napadajo dejstvo, da je izraz »industrija 4.0« star že skoraj sedem let, pa se mora Nemčija še vedno ubadati z njim.

Poznavalci navajajo, da so običajni Nemci v uporabi digitalizacije marsikje pred drugimi, še posebej pri kupovanju izdelkov po internetu, gospodarstvo pa je v mednarodnih primerjavah bolj v povprečju. Pred Nemčijo so skandinavske države, ZDA, Velika Britanija, Izrael in Južna Koreja, a je predsednik nemškega združenja malih in srednjih podjetij BVMW Mario Ohoven v nedavnem intervjuju za Delo poudaril, da so med podjetji velike razlike: v bolj industrijsko zaznamovanih branžah že dobro izkoriščajo priložnosti digitalizacije in industrije 4.0, drugje jih morajo še dohiteti.

Shutterstock

Dostop do interneta glavna ovira

Ahilova peta osrednje evropske gospodarske sile so predvsem velike luknje v dostopu do interneta, kar lahko pričajo številni potniki regionalnih vlakov, ki vozijo po nemškem podeželju, potem ko so pri Deutsche Bahn vsaj pri hitrih končno – in leta za številnimi drugimi državami – poskrbeli za dostop do svetovnega spleta.

Nemška vlada se je zavezala, da bo spodbujala digitalizacijo klasičnih industrij s projektom prihodnosti industrije 4.0 in jo v naslednjem koraku razširila na inteligentne usluge.

Nova vlada je trdno odločena ukrepati. Novi minister za promet in digitalno infrastrukturo Andreas Scheuer k lovu na internetne luknje vabi vse državljane, na podlagi teh informacij pa se bo vlada skupaj s telekomunikacijskimi podjetji odločala, kje je treba poskrbeti za izboljšave.

Opozicija seveda opozarja, da je to obljubljal že Scheuerjev predhodnik Alexander Dobrindt, a se morajo marsikje še vedno ubadati s pogoji digitalizacije. V svetu mobilne telefonije se zdaj vse vrti okrog mobilnega omrežja 5G, ki naj bi prineslo izjemne hitrosti prenosa podatkov in s tem možnost številnih novih informacijskih storitev. Še posebej velike pridobitve napovedujejo internetu stvari, tudi pri povezanosti in komunikacijah avtomobilov, kar je za državo, katere gospodarstvo temelji večinoma prav na avtomobilski industriji, še posebej pomembno. Strokovnjaki celo verjamejo, da bo šele nova stopnja telekomunikacijskih tehnologij omogočila samovozeče avtomobile in druga napovedujoča se revolucionarna odkritja. Vlada tudi računa, da bo z dražbo frekvenc za G5 pridobila veliko sredstev za razvoj druge infrastrukture, tako kot so jih pridobili že z dražbami za prejšnje stopnje mobilnih omrežij. Pri prihodnjem razvoju naj bi omagale tudi nemške »mehke« prednosti: poleg visokokonkurenčnega gospodarstva dobro prilagojeni šolski sistem. A se Nemčija zaveda tudi svojih slabosti in gospodarstvo upa, da bo politika končno opravila z njimi.