Nekoč je letela gospoda, danes živina

Nekoč je bilo letenje sinonim za udobje in luksuz, ki so ga potniki morali tudi plačati. A teh časov se spominja le malokdo, potnikom je z zniževanjem cen letalskih vozovnic odmerjen vse manjši prostor na letalu, večanje udobja pa je povezano z visokimi doplačili. »Smo ljudje ali živina?« je vprašanje, s katerim se med tiščanjem kolen v hrbtišče vrste pred seboj ukvarja prenekateri potnik, ki pa je za to stanje vsaj delno soodgovoren.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Gneča na letališčih je že nekaj časa stalnica, vsaj na tistih najprometnejših. V nepreglednih vrstah se izgubljajo potniki ob vsakem povečanju varnostnega tveganja. Po letaliških terminalih se brezciljno prestopajo množice, katerih načrtovano potovanje po naključju sovpada z ne tako redkimi stavkami pilotov, kabinskega ali letališkega osebja. Pred kratkim jo je letalskim družbam in potnikom zagodla težava s sistemom za prijavo potnikov (check-in), zaradi česar se je ustavil promet na šestih izredno prometnih letališčih.

Kot da ni dovolj že prerivanje skozi ozka grla letališč, se stres nadaljuje tudi na krovu letal, kjer postaja udobje drugotnega pomena. Ta ugotovitev ne preseneča enega največjih vlagateljev na svetu Warrena Buffetta, ki je v času izredno nizkih cen goriva na veliko kupoval deleže v letalskih družbah, saj je pravilno pričakoval znižanje stroškov in rast njihovih dobičkov ter s tem vrednosti delnic. »Letala bi lahko postala kot tovornjaki za živino,« je spomladi opozoril za CNBC in dodal: »Toda večina potnikov bi raje kupila poceni karte po ceni X in bila obravnavana na ta način, kot pa da bi imeli več prostora za noge in leteli po ceni X in dodatnih 25 odstotkov.«

Shutterstock
Shutterstock

Brez prtljage, hrane in tudi sedeža?

Cena je pri večini potnikov odločilni faktor pri nakupu letalske vozovnice, kažejo podatki Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (Iata). Kar 37 odstotkov se jih odloči za nakup na podlagi cene, le 16 odstotkov ima najprej v mislih udobje na samem letu.

Warren Buffett: »Letala bi lahko postala kot tovornjaki za živino, toda večina potnikov bi raje kupila poceni vozovnice po ceni X in bila obravnavana na ta način, kot pa da bi imeli več prostora za noge in leteli po ceni X in dodatnih 25 odstotkov.«

Letalske družbe to vedo, zato je udobja v resnici čedalje manj ali pa ga je treba doplačati. Večina letalskih družb je začela v zadnjem obdobju zaračunavati celo vrsto storitev, ki so bile nekoč samoumeven del osnovne cenovne postavke letalske vozovnice, vse od hrane, rezervacije sedeža, človeku primernega prostora za noge, hitrega vstopa na letalo do dodatnega ali kar osnovnega kosa prtljage. Menda bo treba v prihodnje doplačati celo za pravico do sedenja. O tem se je večkrat govorilo v povezavi z evropskimi in ameriškimi nizkocenovnimi ponudniki, uresničilo pa bi se lahko pri priljubljenem kolumbijskem prevozniku VivaColombia, ki krepi floto predvsem zaradi povečanega števila turistov. Izvršni direktor William Shaw je za ameriški Miami Herald priznal, da razmišlja o letalu brez sedežev: »Obstajajo ljudje, ki raziskujejo, ali se je mogoče stojé prevažati z letalom, in mi smo zelo zainteresirani za vse, kar zmanjša stroške letenja.«

Cilj letalskih družb je dobiček. Tega želijo doseči z zmanjševanjem stroškov na eni strani, kar navadni potniki občutijo v okrnjeni »brezplačni« ponudbi, in s krepitvijo prihodkov, kar uresničujejo z investicijami v prvi razred in povečevanjem števila potnikov na račun zmanjšane razdalje med sedeži v ekonomskem razredu. Sedeži so danes ožji in gosteje posejani po letalu. Najširši so ožji kot najožji v 90. letih. Od takrat se je zmanjšal tudi prostor za kolena, in sicer za pet do celo več kot deset centimetrov.

Shutterstock
Shutterstock

Slabša izkušnja, doplačila in visoki dobički

Kljub negodovanju potnikov letalskim družbam nekako uspeva uspešno poslovati. Čeprav so se prihodki industrije lani nekoliko zmanjšali, na 705 milijard dolarjev, so prevozniki še vedno ustvarili skoraj 35 milijard dolarjev čistega dobička. Še vedno jim gre na roko nizka cena kerozina, ki predstavlja le še 21 odstotkov vseh stroškov (na vrhuncu, leta 2008, 36 odstotkov), medtem ko skrbi povzročajo vse višje cene za uporabo letališč, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki pri Iati.

Sedeži so danes ožji in gosteje posejani po letalu. Najširši so ožji kot najožji v 90. letih. Od takrat se je zmanjšal tudi prostor za kolena, in sicer za pet do celo več kot deset centimetrov.

Če je letalskim prevoznikom pred desetletjem ostalo 90 odstotkov zneska od prodane vozovnice, je ta delež lani znašal le še 79 odstotkov. Če bi še danes veljalo isto razmerje, bi potniki plačali povprečno 17 evrov manj za let v eno smer na stari celini, ugotavljajo v združenju letalskih prevoznikov. Še več, namesto tega morajo običajno plačati nekaj deset evrov dodatnih storitev. Vse pomembnejša postavka pri tem postajajo tako imenovani prihodki od zaračunavanja »dodatnih« storitev. Kar je bilo nekoč posebnost nizkocenovnih prevoznikov, je danes vsesplošna praksa v letalski industriji. Največjih deset letalskih prevoznikov je, denimo, tako leta 2007 ustvarilo 2,1 milijarde dolarjev prihodkov z zaračunavanjem dodatnih storitev, lani pa je ta znesek presegel 28 milijard dolarjev, ocenjuje raziskovalna hiša IdeaWorksCompany.

Vsi bi bili nizkocenovci

Potniki naj bi lani prek spleta ali pulta na letališčih plačali za 67,4 milijarde dolarjev dodatnih storitev, kar je skoraj desetina vseh prihodkov letalskih prevoznikov. Ta podatek kaže vsaj dvoje. Prvič, udobje, ki je bilo nekoč sinonim za letalske prevoze, je postalo luksuz in je doplačljivo. In drugič, vse več letalskih družb se v iskanju ravnovesja med stroški in prihodki zateka k modelu nizkocenovnih prevoznikov, ki ga je izpopolnil Ryanair, s katerim skorajda ni več mogoče leteti brez doplačila, če želi potnik s seboj vzeti kaj več od dveh parov spodnjic, nogavic, hlač in kakšne majice.

Delta Airlines je tako lani uvedla nov najnižji razred letalskih vozovnic, osnovni ekonomski razred. V zameno za nekoliko nižjo ceno vozovnice lahko potniki pozabijo na to, da bodo sedeli ob oknu ali z družino, saj ne morejo izbirati sedežev, prav tako se odpovejo pravici do odpovedi rezervacije manj kot 24 ur pred letom ali možnosti, da jih stevardesa presede na boljši sedež, čeprav ta ni zaseden. Poslovno priložnost sta v tem modelu zaslutila tudi preostala velika ameriška prevoznika American Airlines in United.

Boj za potnike poteka tudi na evropskem nebu, kjer lovce na ugodne lete nagovarjajo tudi klasični letalski prevozniki. Air France je, denimo, ustanovil novega nizkocenovnega prevoznika Joon, s katerim meri predvsem na milenijce. Cene letov iz Pariza v nekatere druge evropske prestolnice se bodo začele že pri 39 evrih, konkurenčne pa naj bi imel tudi za lete čez Atlantik in v Azijo. Realnost je namreč taka, da se vse več nizkocenovcev podaja tudi na trg medcelinskih letov, kjer so leta 2010 ponujali manj kot pet milijonov sedežev, letos pa je to število že preseglo 28 milijonov.

A vprašanje je, ali je to dolgoročno res dobro, tako za potnike kot seveda tudi za letalske prevoznike. Norwegian Air ima na primer zaradi nižjih cen pri medcelinskih letih zgolj od dvo- do triodstotno maržo, ki je približno petkrat nižja kot pri klasičnih letalskih družbah, piše Financial Times. Bodo spet začeli varčevati pri potnikih? Zelo verjetno. A tisti, ki si želijo leteti poceni, bi se morali tega navaditi, in to že zdavnaj.

Shutterstock
Shutterstock

Potnik le še številka

Toda potniki se ne bi nikdar smeli navaditi na to, da letalske družbe teptajo njihove pravice. Spomladanski škandal Delte Airlines, v katerem je chicaška letalska policija iz prezasedenega letala nasilno odstranila šokiranega in okrvavljenega zdravnika vietnamskih korenin, je zgolj eden od primerov, ki kažejo, kako malo mar je včasih letalskim družbam za pravice, kaj šele dostojanstvo potnikov. Na drugem letu so potnika pospremili iz letala, ker je moral na stranišče med izredno dolgim čakanjem na vzlet.

Zadnjo epizodo stresa je potnikom privoščil Monarch Airlines, nizkocenovni prevoznik, ki je bankrotiral zaradi nižjega povpraševanja po letih v Severno Afriko in Turčijo in bo v prihodnjih mesecih prizemljil letala ter prisilno spremenil načrte 110.000 ljudi.

67,4 milijarde dolarjev prihodkov so letalske družbe lani ustvarile s prodajo dodatnih storitev.

Evropski letalski trg je zasičen s ponudbo, ostra konkurenca prinaša nižje cene in težave za stroškovno neučinkovite družbe. Nemški Air Berlin je v insolvenčnem postopku od avgusta in bo s koncem oktobra ukinil svoj program čezoceanskih letov. V bankrotu je od maja tudi italijanska letalska družba Alitalia, ki agresivno trži poceni lete, a ima menda denarja le še za do konca leta. Za njen nakup se je zanimal tudi Ryanair, a se načrt ni izšel. Tako kot se očitno ni izšlo pri pogajanjih s piloti in kabinskim osebjem. Po uradni verziji naj bi sicer Ryanair nekako »pozabil« na dopuste pilotov in letalskega osebja. Debakel brez primere pomeni, da je vsak dan na tleh na desetine letal z razprodanimi sedeži. V šesti tednih do konca oktobra je Ryanair prekrižal načrte 315.000 potnikom, od novembra do konca marca prihodnje leto pa naj bi bilo ukinjenih še 18.000 letov, kar bo imelo vpliv na vsaj 400.000 potnikov. Iz naše bližine bo Ryanair prenehal leteti na relacijah med Trstom in Trapanijem, Benetkami in Sofijo ter Benetkami in Hamburgom.

S primerom se ukvarja tudi Bruselj. Ali oziroma koliko potnikov bo na koncu videlo odškodnino, še ni jasno. Na pomanjkljive informacije o odškodninah so opozarjali tudi evropski poslanci. Evropska zakonodaja sicer predvideva, da morajo pri irskem prevozniku poiskati nov let vsem potnikom, katerih leti so bili ukinjeni manj kot sedem dni pred vzletom. Vsem, ki bi leteli do 14 dni za obvestilom o ukinitvi leta, pripada še odškodnina, in sicer v višini 250 evrov za lete krajše od 1500 kilometrov, 400 evrov za lete do 3500 kilometrov in 600 evrov za daljše lete, ki pa jih je pri Ryanairu malo. Vsem ostalim mora Ryanair vrniti kupnino za vozovnice, ne pa tudi plačati odškodnine. Niti je ne namerava, Guardian je celo pridobil interno pismo, v katerem vodilni od zaposlenih v centru za pomoč strankam zahtevajo, da naj iščejo prihranke in pod nobenim pogojem ne odobrijo nakupa nadomestnih vozovnic, če so te trikrat dražje od Ryanairovih.

Čeprav bo Ryanair škandal najverjetneje stal več kot 100 milijonov evrov, se mu v poslovnem smislu še vedno smeje. Je namreč letalska družba z najnižjimi stroški na svetu, ki vsako leto raste, in je v lanskem poslovnem letu presegel 6,5 milijarde evrov prihodkov in 1,3 milijarde čistega dobička. Kljub škandalu naj bi letos okrepil dobiček za 100 milijonov evrov.

Več iz rubrike