Negativni vidiki digitalizacije: kako oblikovati delo v prihodnosti?

Digitalizacija je v delovnem svetu postala vseprisotna in omogoča zaposlenim ter organizacijam številne pozitivne učinke (prilagodljivost dela, samostojnost in učinkovitost zaposlenih, nižje stroške). Ti so že dobro raziskani, trenutna situacija in najnovejše ugotovitve pa osvetljujejo tudi njene negativne vidike, ki jih je potrebno upoštevati pri zamišljanju zaposlitev in dela v prihodnosti.

Negativni vidiki dela v digitalni dobi

Delo dandanes, ko živimo v digitalni dobi, pogosto zaznamuje nestabilnost zaposlitev, pomanjkanje socialnih pravic in varstva ter nevarnost nadomestitve delovnih mest z avtomatizacijo – kar 30 odstotkov trenutnih delovnih aktivnosti bi po podatku raziskave inštituta McKinsey Global lahko namreč že do leta 2030 nadomestili roboti. Poleg tega delo na daljavo opisuje težje navezovanje družbenih stikov, občutki izoliranosti in osame, saj tovrstni zaposleni nimajo (veliko) fizičnega stika z organizacijo in s svojimi sodelavci. Izzive prinaša tudi zagotovitev primerne infrastrukture, potrebna osebna disciplina zaposlenih ter izključevanje motečih dejavnikov.

Morda najbolj pereči pa so negativni učinki tehnologije na psihološka občutenja in zdravje zaposlenih. Naše raziskave tako na zaposlenih v Sloveniji, ki imajo občasno možnost dela na daljavo, kot tudi delavcev na digitalni platformi Amazon Mechanical Turk kažejo, da tovrstno delo povzroča občutenje stresa zaradi tehnologije, kar se prenaša v občutenje stresa pri delu ter v dolgoročne občutke izgorelosti.

Ti učinki imajo tudi zelo oprijemljive ekonomske posledice. Zaradi stresa in izgorelosti se povečuje število in trajanje bolniških staležev, povečujejo se stroški javnih zdravstvenih storitev, nižja je produktivnost. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu vse to EU stane kar 600 milijard evrov na leto.

Digitalno delo v času pandemije Covid-19

Delo preko digitalnih vmesnikov, najpogosteje od doma, je postalo še bolj aktualno v času pandemije Covid-19. Že pred tem je imelo skoraj polovica zaposlenih v ZDA možnost za občasno opravljanje dela od doma. V EU je bil ta odstotek sicer nekaj manjši, a v hitrem porastu – za razliko od ZDA predvsem med visokokvalificirano delovno silo. Glede na delež podjetij, ki omogočajo fleksibilno delo, je na vodilnem mestu Nemčija, sledijo pa ji Nizozemska, Avstralija, ZDA, Kanada, Velika Britanija in Brazilija.

Po različnih podatkih, ki jih je sicer na globalni ravni zagotovo zelo težko oziroma nemogoče natančno oceniti, je ob ukrepih družbene izolacije med pandemijo več milijard zemljanov dobilo možnost opravljanja dela od doma. Raziskava, ki smo jo med razglašeno epidemijo izvedli med zaposlenimi v Sloveniji, ki so takrat opravljali delo od doma, je ključne izzive izpostavila predvsem v naslednjih treh točkah:



Vseeno je večini zaposlenih delo od doma všeč, imajo občutek, da so ob tovrstni ureditvi uspešnejši in kar tri četrtine zaposlenih si želeli, da bi, vsaj občasno, na ta način delali tudi po koncu te izredne situacije.

Kakšna je torej prihodnost dela?

Covid-19 je sprožil val sprememb in pomembno vplival na definicijo novega normalnega stanja. Tudi po pandemiji so številne organizacije zavestno sprejele odločitev, da bodo zaupale svojim zaposlenim in jim vsaj do neke mere omogočile delo od doma. Tako se je še dodatno pospešil trend digitalizacije in dela na daljavo ter fleksibilnih oblik dela.

Vrnitev v stanje pred pandemijo več ni mogoče, zato bodo organizacije morale poiskati načine, kako integrirati delo od doma v standardne poslovne procese. Ni pa za pričakovati, da bi se delo na daljavo ohranilo v stalni obliki. Pri sprejemanju odločitev glede prihodnosti dela se je pomembno zavedati, da je spremembe potrebno uvajati premišljeno in sistematično, saj lahko v nasprotnem vodijo v številne negativne posledice.


Med ukrepi družbene izolacije je postalo jasno, kako zelo pomembno je druženje in občutek povezanosti s sodelavci. Organizacije se morajo zato zavedati, da je kakovostno komuniciranje pri delu od doma zaradi manj pogostih fizičnih stikov in nezmožnosti ocenjevanja nebesedne komunikacije še bolj pomembno. Sodobna tehnologija nam ponuja številne možnosti za ohranjanje kakovostne komunikacije tudi pri delu na daljavo.

Pri uporabi sodobne tehnologije pa moramo biti zelo previdni. Namreč, tehnologija nam omogoča, da smo 24 ur na dan povezani z delom. Raziskave pa kažejo, da je, ne samo pri delo od doma, temveč tudi pri drugih oblikah dela, ključna primerna razmejitev delovnega in zasebnega časa. Relativno enostavna rešitev se skriva v preprostem dogovoru o času, ko so zaposleni dosegljivi za službene zadeve. Večji izziv pa predstavlja dosledno upoštevanje tega dogovora.

Prihodnost je v oblikovanju dela in organizacij, ki bodo vključevala vrednostni sistem, načela etike, ki bodo že sama po sebi omejila delovni čas, pričakovanja, da se zaposlenih ne bo izkoriščalo, temveč gradilo na njihovih vrlinah, hkrati pa jim omogočala delovni čas, počitek, življenje izven delovnega mesta. V ospredju mora biti torej človek in dobrobit zaposlenega, le na ta način lahko prinese dolgoročne koristi tudi organizacijam.