Nebeseda leta 2020 je »Coronabedingt«

Nebeseda leta 2020 v svetu avstrijskih financ, kot poročajo iz Dunajske borze, je »Coronabedingt« ( v prevodu: zaradi korone).

Dunajska borza deluje v eni stari palači v zgodovinskem središču avstrijske prestolnice, nedaleč od znamenite dunajske kavarne Central. Dunajska borza (Wiener Börse) že od leta 2017 organizira izbor Nebesede leta, najbolj nesimpatičnega izraza med finančnimi strokovnjaki v Avstriji. Vsako leto jih je na te volitve povabljenih več kot 4.000.

Lani so za nebesedo leta izbrali brexit, leta 2018 so to bile »kazenske carine« (Strafzölle), medtem ko so se leta 2017 večinoma namrščili ob izrazu »negativne obresti« (Negativzinsen). Seveda bo leto 2020 ostalo najbolj zapomnjeno po bolezni koronavirusa in njenih posledicah, kar bomo občutili v prihodnjih letih. In na borzah, seveda.

Najprej borza, potem šole za otroke

Dunajska borza je ena najstarejših borz na svetu - in ena izmed mnogih družbenih ustanov, ki so začele delovati v obdobju Marije Terezije (1717-1780). Ustanovljena je bilo leta 1771, dobra tri leta pred uvedbo obveznega triletnega osnovnošolskega izobraževanja za otroke v deželah avstrijskega cesarstva. Dunajska borza je bila ustanovljena za trgovanje z državnimi obveznicami, menicami in tujimi valutami. Prva delniška družba, ki je notirana na njej, je bila avstrijska narodna banka, od leta 1818.

Nekatera podjetja kotirajo na Dunajski borzi že 170 let - in so še vedno zelo dejavna. Dva takšna sta oba povezana z gradbeništvom, ki se je zelo hitro razvijalo v drugi polovici 19. stoletja, ko je Dunaj hitro rastel in ko se je celotna Avstro-Ogrska industrializirala. Gradbeni velikan Porr je na Dunajski borzi od aprila 1869. Istega leta, v istem mesecu, je bil na borzo uvrščen Wienerberger, danes eden največjih svetovnih proizvajalcev opeke in podobnih izdelkov. Danes ima Wienerberger svoja podjetja po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Wienerberger Slovenija zaposluje skoraj 130 ljudi. Sedež podjetja je v Borecih, Križevci pri Ljutomeru, proizvodne enote pa v Ormožu, Križevcih in Lukavcih.


Prvi razcvet Dunajske borze je bil v okrog leta 1870, v času liberalne politike, ki se je končala z zlomom borze leta 1873. Med prvo svetovno vojno je bila borza zaprta. Najslabše leto med obema vojnama za Dunajsko borzo ni bilo leta 1929, ko je prišlo do zloma na newyorški borzi, potem tudi do mednarodne ekonomsko krize. V Avstriji je »črni petek« bil pol desetletja prej, leta 1924.

Leta 1938, po priključitvi Avstrije Nemčiji, je Dunajska borza izgubila neodvisnost. Kmalu potem je spet zaprta, zaradi druge svetovne vojne. Ponovno aktivirana leta 1948, skokovito narašča sredi 1980-ih, ko jo je odkril ameriški investitor Jim Rogers. Promet je izjemno hitro naraščal, na Dunajski borzi pa od tedaj kotira veliko večjih avstrijskih podjetjih, privatiziranih v teh letih: naftni gigant OMV, proizvajalci in distributerji električne energije EVN in Verbund, letalska družba Austrian Airlines in številna druga.


Dunajska borza je skoraj 125 let delovala v impozantni stavbi Dunajske borze na Ringu, največji dunajski aveniji, okoli starega mestnega jedra. V tej stavbi, podobni velikemu gledališču, je bila glavna avstrijska finančna scena od leta 1877 do konca 20. stoletja, ko se je borza preselila v palačo Caprara-Geymüller.

»Pogojeno s korono« je najbolj osovražena beseda v avstrijskih finančnih krogih.

Vlagatelj mota biti potrpežljiv

Leto 2020 je za Dunajsko borzo znova šokantno. Konec tega januarja je avstrijski borzni indeks ATX imel 3.245 točk, v prvem valu COVID-19 pa se je do druge polovice marca dobesedno prepolovil na 1.623 točk. Od takrat si je ATX dokaj opomogel, vendar je sredi decembra 2020 še vedno dobrih 16 odstotkov nižji kot na začetku leta.

»Korona vlagatelje na borzi uči potrpljenja. Kljub krizi so delnice dolgoročno med najbolj donosnimi oblikami naložb in ponujajo številne priložnosti. Kasneje lahko žanjejo le tisti, ki nenehno sejejo,« je pred kratkim povedal Christoph Boschan, predsednik uprave Dunajske borze. On zagovarja začasno ukinitev 27,5-odstotnega davka na kapitalski dobiček za tiste vlagatelje, ki delnic ne prodajo v enem letu od datuma nakupa. Na ta način bi vlaganje v delnice spet postalo privlačnejše za širšo populacijo, meni Boschan.

Mimogrede, podjetja na Dunajski borzi so 45% iz finančne panoge, 29% v predelavi surovin in polizdelkov, 12% v predelovalni industriji in storitvah, preostalih 14% pa so distributerji energije, tehnološka in telekomunikacijska podjetja ter proizvajalci potrošniškega blaga. Skupna tržna kapitalizacija, torej skupna vrednost delnic vseh družb, ki kotirajo na Dunajski borzi, je v začetku tega oktobra znašala skoraj 87 milijard evrov.