Ne povejte ljudem, da se pogovarjajo z robotom

Ali ljudje vedo, da se pogovarjajo z umetno inteligenco (chatbotom)? Rath pravi, da ne vedno.

Na Dunaju se občanu ob nejasnostih okoli e-vlade in e-uprave lahko pogovarjajo z WienBotom, chatbotom, ki človeka pripelje do želene storitve. Sindre Wimberger, idejni oče WienBota, pravi, da slednji daje kratke in jasne odgovore na jasna vprašanja. Z njim se pogovarjajo predvsem starejši občani, ki teže pišejo sporočila na spletu ali prek pametnega telefona. »Vprašajo ga lahko, kako ob dveh popoldne priti do določene bolnišnice,« razlaga Wimberger, ki je prepričan, da so lahko z uporabo te tehnologije na lokalni ravni konkurenčni tujim podjetjem.

Andreas Rath iz podjetja Ondewo opaža, da v javnem sektorju veliko upov polagajo v virtualne asistente. Na Finskem tak »chatbot« asistent pomaga pri davčni napovedi. So pa z njimi tudi težave. »Veliko botov je nekoristnih,« opozarja. »Ampak naša platforma razume človeški jezik – o čem človek dejansko govori in kaj skuša doseči v pogovoru,« pravi Rath in dodaja, da je pomembno, da so ljudje razumljeni.


Dunaj z roko v roki s tehnologijo


Ali ljudje vedo, da se pogovarjajo z umetno inteligenco (chatbotom)? Rath pravi, da ne vedno. In tudi ko vedo, se zgodijo nenavadne stvari, kot so ugotovili v času zbiranja podatkov za učenje naravnega jezika. Na vzorcu 500 ljudi so polovici povedali, da se pogovarjajo z umetno inteligenco, polovici pa, da se pogovarjajo s človekom. Pravzaprav so se vsi pogovarjali s človekom, ampak tega niso vedeli. Snovalci chatbota so namreč želeli vedeti, ali je bolje ljudem takoj na začetku razodeti, da se pogovarjajo z nečlovekom ali ne. Prvo skupino je bilo izjemno težko razumeti, kaj je hotela. Stavkov in misli niso strukturirali. »Človek na drugi strani ni vedel, kaj želijo od njega. In če tega ni vedel človek, kako naj bi umetna inteligenca,« se pošali Rath. V drugem primeru so bili bolj človeški. Zato je »bolje, da na začetku ne povemo, da gre za chatbota«. Avstrijsko podjetje je pri »treniranju« chatbotov izjemno uspešno. Finskega davčnega asistenta so finščine, ki je eden najtežjih jezikov na svetu, naučili v zgolj osmih tednih. Začeli so sicer z nemščino, »chatbota pa smo naučili tudi nemška narečja,« se pohvali Rath. Sedaj na 18 različnih algoritmih testirajo ruščino, ukrajinščino, slovenščine pa še ne.


Posameznik je na Dunaju preko aplikacije obveščen, kdaj lahko pride iskat nov potni list, kdaj mu bo potekel in podobno, starši lahko zaprosijo za vrtec, prijavijo selitev na drug naslov, naročijo parkirno kartico itd.
Razvijajo tudi aplikacijo Wien.at Live, kjer je mogoče najti 400 prosto dostopnih internetnih točk, informacije v realnem času o javnem prometu, potencialni krizni situaciji, dogodkih v mestu in vremenu. Prek mobilne aplikacije Mobility-Wiener Linien lahko uporabnik načrtuje pot in kupi vozovnico. Pot lahko načrtuje z vsemi oblikami mobilnosti – peš, z javnim prevozom, taksijem, kolesom, pojasnjuje Ulrike Huemer. Pozabili niso niti na starejše. Tako v 140 stanovanjih s pomočjo interneta stvari osebam merijo pritisk, nadzorujejo varnost doma, senzorji zaznajo tudi, ali je oseba v stiski, in podobno.

Prek aplikacije lahko občani mestnim oblastem sporočajo tudi o nujnih popravilih. Če nekje manjka prometni znak ali je treba zakrpati luknjo, mesto enostavno slikajo in posredujejo informacijo prek aplikacije Sag’s Wien. Ker je v slednje vključena tudi geolokacija, pristojni urad takoj ve, kam mora iti. »Odkar smo lansirali to storitev, smo dobili 300.000 poročil, lani pa smo rešili 97 odstotkov pritožb,« je dejal Walter Palmetshofer iz Urban Innovation Vienna.
 

S klikom do kavarne na pločniku


image
Dunaj želi do leta 2022 na enem mestu imeti zbrano vse povezano z geolokacijo. Če bo nekdo želel organizirati zabavo na ulici, ali postaviti kiosk s hrano, bo lahko to storil prek aplikacije z enim klikom.
Foto Fuerthner Christian, www.wien.gv.at
Matthias Griessenberger, snovalec aplikacije Wien Gibt Raum, pravi, da želi imeti Dunaj do leta 2022 na enem mestu zbrano vse povezano z geolokacijo. »Če sedaj vidite kakšen avto s kamero, ki se vozi po mestu, ne skrbite, ni Google. Je naš avto, ki snema geolokacije. Želimo namreč mapirati prostor za različne namene. Če bo nekdo želel organizirati zabavo na ulici, bo lahko to storil prek aplikacije. Prav tako bo lahko postavil kiosk s hrano ali pijačo, kavarno na pločniku. In vse to z enim klikom. Mesto namreč želimo načrtovati hitreje in bolje,« je dejal. Celoten sistem bo povezan z vsemi vladnimi uradi, s pomočjo umetne inteligence pa bodo lahko dovoljenje izdali v nekaj urah, saj bo sistem vedel, kdaj je ulica najbolj zasedena oziroma kdaj je najmanj parkiranih avtomobilov in podobno. Za takšen preboj pa je potreben tudi denar.

Četudi je zagonsko podjetje Alexandre Ebert Mostly AI, ki je rešilo težavo velikih podatkov, ki jih omejuje uredba o varstvu osebnih podatkov, dobilo milijon evrov evropskega denarja in milijon evrov zasebnega kapitala, je to v primerjavi z ameriško konkurenco malo. To je skoraj nič. Pravzaprav je dobiti evropski denar velik izziv. Če želi Evropa pospešiti razvoj na tem področju, bo morala spremeniti svojo strategijo, je opozorila Ebertova. Kljub temu ima podjetje, ki se je sedaj razširilo še na drugo stran Atlantika, v digitalizaciji lepo prihodnost. »Velike podatke, ki so po sprejetju uredbe o varstvu osebnih podatkov večinoma nedostopni, lahko v celoti uporabljamo. Našli smo namreč način, kako zaobiti anonimizacijo, s katero izgubimo veliko dragocenih podatkov, in prišli do sintetičnih podatkov,« razlaga. Vsaka organizacija, ki želi obdelovati podatke, ki so nujni v poslu, lahko torej to počne s sintetičnimi podatki in programsko opremo, ki je že na voljo. To danes uporabljajo ne le v medicini in avtomobilskem sektorju, ampak tudi v oglaševanju, saj lahko s sintetičnimi podatki napovedujejo obnašanje potrošnikov. Sintetični podatki so anonimizirani in primerni za velike podatke in zakonodajo. Lahko uporabimo te podatke, ki niso neposredno povezani z nobeno osebo, še dodaja Ebertova. Avstrijci z digitalizacijo niso začeli s točke nič. Niso odkrivali tople vode. Navdih so črpali iz Barcelone, kjer so se digitalizacije lotili že prej.

 

Več iz rubrike