»Ne morem živeti lepo, če vidim soseda, ki brska po košu za smeti«

Oblečena je v lepo svetlo modro zimsko bundico, na nogah adidaske, njen nahrbtnik je lepo ohranjen, za večerjo je jedla zelenjavno enolončnico, za zajtrk pa kos svežega kruha z maslom in marmelado. Sobo si deli z bratcem, imata vsak svojo pisalno mizo, gretje deluje in ne zebe jih. V prostem času bi želela obiskovati tečaj računalništva, a mami pravi, da si lahko izbere le eno prostočasno aktivnost. Odloči se raje za ples, saj ima tam prijateljice. Je izgubljen talent? Nikoli ne bomo vedeli, a primerov otrok, ki si zaradi finančnega položaja v družini ne morejo privoščiti obiskovanja prostočasnih aktivnosti in razvoja svojih talentov, je ogromno. Vsak izmed nas pozna vsaj nekaj otrok, ki so dobri v smučanju, pa ga ne morejo trenirati, ker je predrago. Poznamo primere talentiranih glasbenic in glasbenikov, katerih starši si ne morejo privoščiti nakupa inštrumenta. To so morda le izgubljeni talenti, zakaj bi se družba ukvarjala z njimi, ko pa imamo polno tistih, ki nimajo dovolj niti za osnovno preživetje in ob katerih zgodbah se nam rosijo oči?

Več revščine kot pred krizo

Teh, mladoletnih, ki živijo pod pragom revščine, je bilo leta 2016 po podatkih Statističnega urada Slovenije še vedno 46.000. To je več kot v zadnjem obdobju gospodarske rasti, recimo v letih 2006 in 2007 je pod pragom revščine živelo 41.000 otrok, tudi v letih 2008 in 2009 je bilo revnih manj otrok. Največ otrok je pod pragom revščine v zadnjih desetih letih živelo leta 2014, ko so vladali nerazumni varčevalni in socialno izravnalni ukrepi, ki so od socialnih transferjev odrezali večjo skupino ljudi, ki je ostala brez službe – v izračun cenzusa se je štela eno leto stara dohodninska osnova. Na splošno v revščini v zadnjem desetletju živi od 11 do 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Od leta 2015 do leta 2016 se je delež ravnih otrok občutno zmanjšal, a še vedno večji kot v času zadnje gospodarske konjukture. To je skrb vzbujajoče, saj BDP zdaj raste, prav tako državni proračun prvič po desetih letih dosega 50 milijonov evrov presežka. Se bo to poznalo pri manjšem število revnih otrok letos, še ne vemo, saj statistika kaže eno leto stare razmere, razmere na terenu pa mešano sliko.

Pixabay

Življenje pod pragom

Otroci, ki živijo pod pragom revščine, so prikrajšani na vseh življenjskih področjih, oropani so osnovnih življenjskih potrebščin, celo hrane. Darja Groznik, univ. dipl. psih. in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), pojasnjuje, da ti otroci jedo slabšo hrano, zaužijejo premalo sadja in zelenjave, pogosto jih zebe, ker si doma ne morejo privoščiti primernega ogrevanja.

Verjetnost, da bo šel otrok neizobraženih staršev na univerzo, je v Sloveniji zelo majhna

»Hitro postanejo tudi socialno izolirani, saj se jih zaradi ponošenih in umazanih oblek vrstniki lahko začnejo izogibati. Njihova socialna mreža je posledično borna, mnogokrat zanemarljiva, kar pomeni, da je njihov socialni razvoj okrnjen.« Življenje pod pragom revščine pomeni tudi, da ne morejo na počitnice in se udeleževati šolskih izletov. »Ne udeležujejo se zunajšolskih dejavnosti, ker so skoraj vse plačljive, da o športni treningih, glasbeni šoli in podobno ne govorimo. Teh možnosti ti otroci nimajo, čeprav so mogoče nadarjeni. Manj se gibajo na svežem zraku, popustijo v šoli, saj ne zmorejo dohajati zahtev po določenih šolskih potrebščinah, ki so nujne za izvedbo pouka. Nimajo inštruktorjev za pomoč pri učenju, njihovi starši pri tem pogosto nimajo moči, saj se ukvarjajo le s preživetjem iz meseca v mesec. Ti otroci ne hodijo v kino, gledališče, manj berejo.« Mednarodna raziskava o bralni pismenosti je pred kratkim ugotovila, da so slovenski četrtošolci nad povprečjem, a razlike se med revnimi otroki v primerjavi z otroki iz bogatejšega okolja pri tem večajo – v zadnjih 15 letih za tretjino, pravi Groznikova.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da v Sloveniji, ki po enakosti dohodkov spada v svetovni vrh, obstaja velika povezava med doseženo izobrazbo staršev in otrok. Verjetnost, da bo šel otrok neizobraženih staršev na univerzo, je v Sloveniji zelo majhna. Kaj nam to pove? »Otroci iz socialno manj spodbudnih okolij so praviloma prikrajšani na izobraževalnem področju, torej je že v izhodišču njihova življenjska pot začrtana brez ambicij. Pogosto se ujamejo v začaran krog socialne izključenosti, v katerem se težava nadaljuje iz ene generacije v drugo. Vse to močno načne otrokovo samopodobo in tudi zdravje,« pove Groznikova.

Pixabay

Življenje na pragu

Statistični kazalniki so eno, realnost druga. Na pragu revščine ni nič bolje kot pod pragom revščine. Zagotavljanje spodbudnega okolja odraščanja za otroke pomeni vse večjo težavo tudi za številne starše, ki so še pred dvema desetletjema predstavljali tako imenovani srednji sloj.

Številke, ki jih navajate, so strašljive in ne vidim razloga za takšno stanje, predvsem ne v tako ugodnih gospodarskih razmerah, kot jih imamo zdaj, in v ekonomsko tako razviti državi, kot je Slovenija.

»Družba je čedalje bolj razslojena. Ne privolim v stereotipna razmišljanja, da pri nas krize ni, ker je gneča v nakupovalnih središčih nepopisna. Pa kdaj pogledate v nakupovalne vozičke? Mogoče je obisk nakupovalnega središča za marsikatero družino neke vrste iluzija, da so vendarle del 'bogatega', potrošniškega sveta. Ne privolim niti v izjave, češ če ima otrok pametni telefon, ni reven. Ravno pred nekaj dnevi mi je skrbnica s celjskega konca opisala primer fanta, ki je imel pametni telefon, a ga je polnil v šoli, saj doma niso imeli elektrike. Da so revni krivi za svoj položaj, ne drži. Kriva je družba, ki kot celota mistificira in poveličuje bogate, ki dopusti, da se družba razslojuje. Prepričana sem, da se blaginja družbe vidi v življenju slehernika, tudi tistega, ki se je znašel na robu, ki ni imel možnosti za dobro izobrazbo in službo. Naj karikiram: ne morem živeti lepo, če vidim soseda, ki brska po košu za smeti. Gospodarski kazalniki so zdaj obrnjeni navzgor, a še vedno v Sloveniji pod pragom revščine živi 46.000 otrok. Smo torej lahko zadovoljni? Mislim, da ne.«

Inštitut RS za socialno varstvo je leta 2015 izvedel terensko raziskavo o socialnem položaju družin z otroki, prejemnicami otroškega dodatka od prvega do petega dohodkovnega razreda, in ugotovil, da noben otrok iz prvega dohodkovnega razreda ni vključen v plačljive šolske dejavnosti, 11,1 odstotka jih je bilo vključenih v plačljive zunajšolske organizirane dejavnosti, medtem ko je bilo takšnih iz petega dohodninskega razreda skoraj polovica. »Dohodek staršev pomembno določa položaj otrok, zlasti ko govorimo o področjih življenja, pri katerih je uresničevanje oziroma vključevanje v družbo neposredno povezano s finančnimi viri staršev,« pravita dr. Urban Boljka in dr. Tamara Narat z Inštituta RS za socialno varstvo.

Pixabay

Ti podatki bi morali zanimati ne le države in njene institucije, ampak tudi gospodarstvo, saj s tem kot družba onemogočamo razvoj talentov, ki bodo za prihodnjo blaginjo naše družbe in razvoj gospodarstva še kako pomembni. »Osnovna vloga države je po mojem mnenju zagotavljanje dostojnega plačila za delo, pa kakršno koli to delo že je. Tudi delo snažilke je potrebno in mora biti dostojno plačano. Gospodarstvo se mora zavedati, da razvoj pomeni prihodnost – prihodnost pa je v rokah otrok. Vsi skupaj bi morali ukrepati, da bi imeli otroci enake možnosti – njihova življenjska ali izobrazbena pot ne bi smela biti odvisna od socialnega položaja družine, iz katere izhajajo, ampak le od njihovih sposobnosti, delavnosti, ambicij,« še pravi Groznikova iz ZPM.

In kaj pravijo gospodarstveniki? Izmed desetih, ki smo jim predstavili podatke o revščini med otroki, je »v teh dneh, ki zaradi konca leta zahtevajo udeležbo na mnogih sestankih«, čas za odgovor našel le Sandi Češko, direktor in lastnik Studia Moderna. »Številke, ki jih navajate, so strašljive in ne vidim razloga za takšno stanje, predvsem ne v tako ugodnih gospodarskih razmerah, kot jih imamo zdaj, in v ekonomsko tako razviti državi, kot je Slovenija. Vloga gospodarstva je, da zagotavlja delovna mesta in rast in priskoči na pomoč v okolju, kjer deluje. To pa lahko naredi le v omejenih okvirih. Zagotavljanje osnovnih razmer za življenje socialno ogroženih skupin mora poskrbeti država s sistemskimi ukrepi.«

Odstopite pol odstotka dohodnine ZPMS

Odstop dohodnine je za vas popolnoma brezplačen, saj bi sicer država sredstva vrnila nazaj v proračun. Zveza prijateljev mladine zbrana sredstva namenja izvajanju programov in projektov za vse otroke. Obrazec najdete na spletni strani www.zpms.si.