Naslednja postaja: digitalna realnost

Med več kot štiristo gospodarstveniki, ki so se prejšnji teden zbrali na Bledu, je bilo resnično čutiti, da so v času vse boljše gospodarske kondicije Slovenije – zaupanje v gospodarstvo je novembra prvič preseglo raven iz maja zdaj že davnega leta 2008 – po dolgem času bolj kot o hibah slovenske gospodarske realnosti pripravljeni govoriti o prihodnosti.

Ko usmerjamo pogled v prihodnost, je poleg nevarnosti, ki jih povzročajo globalno segrevanje in politične napetosti na več koncih sveta, nemogoče spregledati tudi priložnosti, med katerimi igra pomembno vlogo prav digitalizacija, s svojo vlogo katalizatorja pri rojstvih novih poslovnih modelov. 

»Digitalizacija v Leku ni bila zapleten proces. Za samo industrijo niti ni toliko pomembna kot, denimo, za storitvene dejavnosti,« je ob robu gospodarskega vrha svoje razmišljanje s Svetom kapitala delil Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka. Prav v storitvenem delu, torej na relaciji kupec in prodajalec, nastajajo velike spremembe tudi v avtomobilski industriji, ki je sicer ena prvih stopila na pot avtomatizacije. »Naš cilj je imeti zadovoljne stranke, prvi pogoj za to pa so brezhibne storitve, dobri zaposleni in ustrezen poslovni model, v katerem igra digitalizacija ključno vlogo,« je dejala Simona Mavsar, direktorica znamke Seat v družbi Porsche Slovenija, kjer so digitalne rešitve – od povezovanja mobilnih naprav s tehnološkimi platformami v avtomobilih, trgovinskih in tovarniških portalov do finančnih storitev – postale del vsakdanjika. »Kar je bilo nekoč nemogoče, je danes preprosto,« pravi Mavsarjeva, ki gleda na digitalizacijo tudi s poslovno-finančnega vidika, saj omogoča veliko povečanje prihodkov.

Ali pa seveda padec, če je podjetje pri njenem uvajanju v strategijo in poslovne modele počasnejše od konkurence. Predstavniki gospodarske zbornice so zato na Bledu izrazili bojazen, da bi lahko marsikoga povozil čas. Med slovenskimi podjetji je namreč le četrtina takšnih, ki so že stopila na pot digitalizacije, še več je takšnih, ki digitalizacije še niso zapisala v svojo strategijo. Tem je nastavil ogledalo Marjan Mačkošek, predsednik zbornice in direktor družbe Štore Steel: »Bistvo cele zgodbe o digitalizaciji je, da je treba biti nenehno na preži in določenem trenutku narediti pravo potezo.« Če je bilo v analognem svetu mogoče prejeti in izpeljati naročilo pet pred dvanajsto, digitalizacija omogoča, da podjetje prejme naročilo pet po dvanajsti in ga še vedno uspešno izpolni.

Bistvo zgodbe o digitalizaciji je, da je treba biti nenehno na preži in v določenem trenutku narediti pravo potezo.

Svet se vrti vse hitreje, kupci postajajo zahtevnejši in bolj povezani. Če je imelo še leta 2000 dostop do spleta zgolj 360 milijonov zemljanov, ga ima zdaj že več kot tri milijarde, v nekaj desetletjih pa ne bo človeka brez dostopa do spleta. Digitalizacija je torej nuja, kar potrjujejo tudi podatki, s katerimi je postregel Mrndže: »Podjetja, ki v polnosti sprejmejo splet in nove tehnologije, dosegajo štirikrat večjo rast prihodkov, dvakrat hitreje zaposlujejo in imajo za 50 odstotkov boljše možnosti za uspeh zunaj matične regije.« 

Lahko nova realnost povozi tudi najbolj izkušena podjetja? »Kdor pozna vsebino svojega posla in je sposoben razmišljati širše, celo abstraktno, bo digitalizacijo znal obrniti sebi v prid. Nove tehnologije so namreč samo sredstvo, ki pomaga na poti do cilja,« je prepričan Janez Škrabec, direktor ribniškega Rika. Svoje sodelavce pri tem vselej opozarja, da morajo paziti na »nove 'Uberje' naše industrije«, in napol v šali, napol zares doda: »Če že, potem je bolje, da sami postanemo 'Uber'.«