Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu

Drugo mednarodno konferenco za prehod v krožno gospodarstvo - 2nd Circular Change Conference so z uvodnimi nagovori na Ljubljanskem gradu odprli gostitelj prvega dne srečanja, župan Mesta Ljubljana Zoran Jankovič, pooblaščeni odpravnik poslov nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji Erik VanUum in izvršna direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir.  Na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija v uvodnem delu programa so se udeleženci posebej posvetili Ljubljani, njenim dosežkom in nadaljnjim izzivom kot krožnega mesta, ki je tudi član fundacije Ellen MacArthur, po letu, ko je bilo evropska zelena prestolnica.

Slovenija je od nedavna članica programa CE 100 Fundacije Elen MacArthur in je v globalni pobudi za krožno tranzicijo Svetovnega gospodarskega foruma prepoznana kot ena od najbolj perspektivnih držav. "Priložnost je torej zdaj, da se Slovenija umesti med voditeljice krožne tranzicije," zato poudarja Godina Koširjeva. 

Kot je slovensko javnost opozoril osrednji govornik Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj nizozemskega svetovalnega podjetja in soavtor managerskega priročnika "Krožno poslovanje - sodeluj in zakroži" (Circular Business), krožne preobrazbe podjetniki ne bodo zmogli sami, saj je ta vedno povezana z drugimi deležniki: strankami, dobavitelji, zaposlenimi in drugimi deležniki v verigi vrednosti. Zato je sposobnost sodelovanja bistvena. Poudaril je pomen inovacijskega eksperimentiranja, nenehnega učenja  in menjave izkušenj v procesu razvoja krožnih poslovnih modelov.

Taja Košir Popovič

Melanie Seier Larsen iz BCG je v nasvetu za Slovenijo izpostavila pet tipičnih pristopov k razvoju krožnih poslovnih modelov v svetu, med katerimi je recikliranje le eno. Drugi pristopi so: podaljševanje življenjskih ciklusov izdelkov, delitvena ekonomija, prehod od izdelka k storitvi in izkušnji in trajnostno oblikovanje rešitev za uporabnika.

Za vzor lahko Slovenija vzame Škotsko, pravi Iain Gulland, glavni izvršni direktor organizacije Zero Waste Scotland, ki je letošnja nagrajenka globalne nagrade "The Circulars" Svetovnega gospodarskega foruma. Izpostavil je organiziranost, ki temelji na investicijskem skladu v vrednosti prek 18 milijard evrov, in prednostna področja delovanja, pri katerih so začeli iz najbolj tradicionalnih dejavnosti, kot so ribogojništvo ter pridelava piva in viskija. V delavniškem delu srečanja so se udeleženci posvetili ločenim razpravam o konkretnih izzivih krožnega prehoda v različnih državah: v Braziliji, na Slovaškem in v Sloveniji, v okviru povezovalnih platform, ki spodbujajo ta prehod in med katere sodi tudi Circular Change, ki deluje v Ljubljani. "Prav take povezovalne platforme so dobrodošle za vzpostavitev enakovrednih odnosov med udeleženci v inovacijskih procesih preoblikovanja poslovnih modelov v krožne," je zaključil Christiaan Kraaijenhagen.