Na obisku pri inženirju čustev

V deželi brez morja podjetje Frauscher skoraj sto let izdeluje elegantna plovila. Frauscherjeva plovila so izjemno estetska in zelo kakovostno izdelana, zato se zanje zanimajo kupci z vsega sveta.

»Dvorano smo zgradili leta 2012. O tem, da jo bomo gradili, smo se odločili v poslovno zelo težavnih časih, leta 2009. Pred tem smo doumeli, da moramo »oditi na morje«, če bi radi še naprej rasli in se razvijali, in ne smemo še naprej izdelovati samo gliserjev za vožnjo po rekah in jezerih. Kupci so nas nenehno spraševali, ali lahko zanje izdelamo tudi kaj večjega, nekaj, s čimer bodo lahko pluli tudi po morju. Plovila za plovbo po morju so večja, zato smo potrebovali novo večjo dvorano,« mi pove gostitelj v Ohlsdorfu Stefan Frauscher. Stefan in njegov brat Michael upravljata družinsko podjetje Ladjedelništvo Frauscher (Frauscher Bootswerft).

Odločitev o naložbi v novo dvorano je bila zelo pogumna, vendar se je pokazalo, da tudi pametna. »Zadnjih nekaj let smo dobro poslovali,« pravi Stefan. V lanskem poslovnem letu 2016/2017, ki se je končalo lani avgusta, se je število naročil za izdelavo novih plovil v Ladjedelništvu Frauscher povečalo za 16 odstotkov, prihodki od prodaje so se povečali za 35 odstotkov v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom. Letošnje leto bo še uspešnejše, je prepričan Stefan, predstavnik tretje generacije lastnikov te ladjedelnice.

Ladjedelnica Frauscher

Vse je začel dedek Engelbert

Podjetje je lani praznovalo 90. obletnico ustanovitve. Stefan je vnuk ustanovitelja podjetja Engelberta Frauscherja. »Ded Engelbert, ki se je rodil leta 1903, je bil že od otroštva navdušen nad čolni in pri petnajstih letih se je začel učiti, kako izdelovati plovila, v majhni delavnici ob jezeru Wolfgang. Postal je mojster izdelave čolnov in leta 1927 je ob Stari Donavi na Dunaju ustanovil svojo delavnico za izdelavo čolnov. Hitro je poznal znan po tem, da je izdeloval zelo dobre manjše jadrnice. Njegove jadrnice so uporabljali tudi jadralci na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu.«

Poznavalci čolnov so brez težav prepoznali Frauscherjeve čolne v globalnem videooglasu za pivo Heineken.

Engelbert Frauscher je med drugo svetovno vojno ostal na Dunaju in bil član rečne policije. Vojno je preživel, vendar je bila njegova delavnica uničena. Toda uspelo mu je zakopati in ohraniti posebno električno žago za lesene dele čolnov. Bal se je namreč, da bi mu jo odvzeli sovjetski vojaki, ki so ob koncu vojne zasedli vzhodni del Avstrije.

Engelbert se je kmalu po koncu vojne preselil v Gornjo Avstrijo, ki je bila med letoma 1945 in 1955 del ameriškega zasedbenega ozemlja. Tu je izkoristil novo poslovno priložnost za svoj posel.

Ameriški častniki so po koncu vojne leta 1945 zasegli jadrnice cesarsko-kraljevega jahtnega kluba v Gmundnu in pluli z njimi po jezeru Traun. »Potrebovali so nekoga, ki bi vzdrževal in popravljal njihova plovila. Poveljujoči general je izvedel, da je bil moj ded pred vojno znan izdelovalec čolnov v Avstriji, zato je k njemu poslal džip z več vojaki. Ko jih je ded zagledal, se je skril pred njimi, saj se je bal, da ga bodo aretirali. Toda kmalu se je vse razjasnilo. Engelbert se je preselil v Gmunden in še naprej delal to, kar je vedno rad počel,« pravi Stefan Frauscher. Ponosno pokaže omenjeno žago, ki jo je ded ob koncu vojne zakopal ter jo pozneje izkopal in prinesel v Gornjo Avstrijo. Žago so Frauscherjevi uporabljali v ladjedelnici vse do leta 2011. Po odprtju nove dvorane jo Frauscherjevi zdaj hranijo za spomin v pisarniških prostorih podjetja.

Engelbert Frauscher je imel tri sinove, dva sta preživela drugo svetovno vojno. Sinova sta nadaljevala družinsko tradicijo izdelave plovil, zdaj se z njo ukvarja že tretja generacija: Stefan Frauscher se ukvarja s trženjem, njegov brat Michael nadzira razvoj in proizvodnjo, njuna sestrična Andrea Frauscher-Oberfrank pa upravlja Frauscherjevo pristanišče na jezeru Traun nekaj deset kilometrov južno od Ohlsdorfa. Frauscherjevo pristanišče so uredili v omenjenem mestecu Gmunden, ki še iz časov Avstro-Ogrske velja za znano letovišče, saj je bil Gmunden eden od krajev za »poletno osvežitev« plemičev in premožnejših meščanov. Podjetje Frauscher v svojem pristanišču in marini v Gmundnu hrani, vzdržuje in popravlja vsa plovila vseh proizvajalcev, ne samo tistih, ki so jih izdelali v njegovi ladjedelnici v Ohlsdorfu.

Frauscherjev model 1414 demon stane približno 800.000 evrov. Najrazkošnejša različica z dodatno opremo stane tudi do 1,2 milijona evrov. V to plovilo po navadi vgradijo dva motorja Volvo, vsak ima po 400 konjskih moči.

»V podjetju Frauscher dela tudi četrta generacija naše družine, to je Maximilian, sin mojega brata Michaela. V družini smo se vedno izogibali sporom, zato smo drug drugemu dopuščali tudi zelo drzne ideje. Večkrat so se izkazale za poslovno napako. Spoznali smo, da to ni dobro, zato smo v poslovni odbor povabili zunanjega strokovnjaka za finance. Ta direktor ni član naše družine. Zdaj nič več ne potrjujemo pomembnih odločitev, če se z njimi ne strinjamo vsi trije, oba brata in tretji direktor. Zdaj je vse, kar počnemo, precej bolj zapleteno organizirano kakor nekoč. Morda smo zato nekoliko počasnejši, vendar se o vsem precej preudarneje odločamo.« Stefan poudarja, da lahko Frauscherjevi kot družinsko podjetje še vedno precej hitreje poslovno ukrepajo kakor tista podjetja, v katerih sta lastništvo in upravljanje popolnoma ločena.

Frauscherjevi so v sodelovanju s podjetjem Porsche Consulting v novi ladjedelnici v Ohlsdorfu precej bolje organizirali proizvodni postopek. Po optimizaciji proizvodnje so se precej zmanjšali stroški nakupa in skladiščenja sestavnih delov. »Zelo dobro razvijamo in oblikujemo izdelke. Sami pripravljamo načrte za plovila v sodelovanju z zunanjimi oblikovalci. Večino materiala, ki ga potrebujemo za dokončno izdelavo plovil, imamo na voljo v naši regiji: lesene dele dobimo od nekega predelovalca lesa, kovinske dele od podjetja, ki se je specializiralo za to, itd.«

Ladjedelnica Frauscher

V dvorani Frauscherjevih v Ohlsdorfu opazimo tudi manjši bazen, nekoliko večji od mer njihovega največjega plovila, modela 1414 demon. Tu ne potrebujemo velikega bazena za preizkušanje, poudarja Stefan. »Za številne razvojne stopnje danes poskrbimo z računalniškim simulacijami. Pri razvoju novega plovila upoštevamo tri ključna področja, vsako ima svojega vodjo. Imamo vrhunskega vodjo razvoja, nato imamo navtičnega konstruktorja, ki skrbi za plovne lastnosti, in še umetniškega vodjo oziroma oblikovalca. Vodja razvoja je naš človek, navtični konstruktor in oblikovalec pa sta zunanja partnerja. Imamo tudi svoje podjetje Frauscher España na Mallorci. Tam med drugim opravljamo poskusne vožnje in predstavljamo plovne lastnosti naših plovil tujim morebitnim strankam, ki nas pogosto sprašujejo, ali kot celinski Avstrijci sploh znamo izdelovati morska plovila. Poskusne vožnje opravljamo tudi drugod, denimo ob francoski južni obali.«

Razkošje za kupca, ki ne namerava spati na jahti

Frauscherjevi so spoznali, da se bodo najhitreje razvijali, če bodo izdelovali in tržili motorna plovila, zato so nehali izdelovati jadrnice, čeprav so bili z njimi uspešni tako na trgu kot v športu. Stefanov oče Hans je bil leta 1982 svetovni prvak v jadranju v razredu H. Jadrnice razreda H so ena največjih kategorij jadrnic z balastno kobilico (navpično plavutjo, ki je nameščena na podvodnem delu plovila in onemogoča, da bi se plovilo prevrnilo) zunaj olimpijskih razredov. Tudi Stefan je bil leta 2002 svetovni prvak, deset let pozneje, leta 2012, pa je bil tretji na svetovnem prvenstvu v tem razredu.

Kupci naših plovil imajo vilo ob španski, francoski ali italijanski obali. vsi skrbijo za izbran življenjski slog in kupujejo posebne izdelke: ure, avtomobile, kozmetiko …

Frauscherjevi so razred H in druge jadrnice izdelovali več desetletij, zadnja leta pa so začeli izdelovati samo plovila z motorjem z notranjim izgorevanjem (naftnih derivatov) pa tudi tista na električni pogon. »Moj oče je začel izdelovati čolne na električni pogon že leta 1955. Tretjina vseh naših sedanjih izdelkov so električni čolni.« Stefan opozarja, da plovilo potrebuje zelo veliko energije, da bi začelo pluti in ohranjalo svojo hitrost, zato ne pozna tehnološke rešitve, ki bi omogočila, da bi se na trgu kmalu pojavile čezmorske ladje na električni pogon ter bi dovolj hitro plule več dni in več tisoč kilometrov daleč. »Toda za manjša jezera, kakršna so v Avstriji in številnih drugih državah, so električni čolni popolnoma primerni. Lani smo enega prodali kupcu iz Kazahstana. Tudi pri razvoju plovil smo med vodilnimi na svetu, saj smo bili prvi, ki smo ponudili čoln na hibridni pogon,« dodaja Stefan.

Frauscherjevi pravkar sodelujejo z brati Kreisler, lastniki še enega družinskega podjetja Kreisler Electric, ki ima svoj sedež prav tako v Gornji Avstriji. Kreisler Electric se je zadnja leta po svetu uveljavil s svojimi inovativnimi električnimi akumulatorji. Kreislerjevi prav zdaj preizkušajo svoje akumulatorje na enem od plovil Frauscherjevih, ki do poletja nestrpno pričakujejo rezultate preizkusov.

V proizvodni dvorani Frauscherjev se prepričamo, da pri njihovi izdelavi plovil še vedno prevladuje ročno delo. »Imamo se za manufakturo plemenitih plovil. Imamo 60 zaposlenih, štirje od tega delajo v našem podjetju na Mallorci. V proizvodnji dela 45 ljudi, od tega devet vajencev. Rast podjetja je omejena zaradi pomanjkanja usposobljenih ljudi. Tudi kadar se število naročil poveča, ne moremo pospešiti svojega dela, saj kratko malo nimamo dovolj delavcev, ki bi to omogočili. Ljudje, ki niso specializirani za takšno delo, ne morejo izdelovati takšnih plovil,« pravi Stefan.

Ladjedelnica Frauscher

Poznavalci čolnov so brez težav prepoznali Frauscherjeve čolne v globalnem videooglasu za pivo Heineken. Heineken, ki že dve desetletji sodeluje s producenti filmov o Jamesu Bondu, je v tem oglasu leta 2015 reinterpretiral dogodivščine Jamesa Bonda iz filma Spectre, v katerem je igral Daniel Craig. V prizoru divje vožnje po jezeru negativci na črnih Frauscherjevih gliserjih poskušajo ujeti Bonda oziroma Craiga, ki beži pred njimi v elegantnem lesenem motornem čolnu. Za Frauscherjeva plovila so značilne posebne prepoznavne oblike. V dvorani stojimo zraven kobilic dveh plovil različnih modelov, ki ju izdelujejo letos spomladi: prvi je 858 fantom, drugi 1414 demon (to je največji izdelek iz ponudbe Frauscherjevih, dolg je kar 14 metrov). Frauscherjeva plovila imajo značilno krmo pa tudi kovinsko črto na kobilici, ta pa povezuje vrh premca z vrhom krme. Sprednji del premca je višji od krme, zato črta ni ravna, ampak je dvakrat prelomljena in spominja na črko »Z«.

Naš kupec ne namerava spati na jahti; prvi dan dopusta igra golf, drugi dan jaha, tretji dan se vozi s športnim avtomobilom, četrti dan gosti prijatelje na večerji ... vsak dan pa hoče imeti elegantno plovilo, ki ga vsi občudujejo.

Stanje v gospodarstvu vpliva na povpraševanje po takšnih izdelkih. Frauscherjevi neposredno zaradi povečanega povpraševanja občutijo, da se svetovno gospodarstvo spet vzpenja. Naša plovila odsevajo veselje, ki ga ljudje občutijo, ko plujejo z njimi. Ni naključje, da se naš slogan glasi: Engineers of emotions (Inženirji čustev).«

Frauscherjev model 1414 demon stane približno 800.000 evrov. Najrazkošnejša različica z dodatno opremo stane tudi do 1,2 milijona evrov. V to plovilo po navadi vgradijo dva motorja Volvo, vsak ima po 400 konjskih moči. Vsak motor porabi 40 litrov goriva na uro. Stefan pojasnjuje, da morajo kupci takšnih plovil imeti dovolj denarja in volje za vzdrževanje plovila. Pravijo, da skupni letni stroški za gorivo ter za vzdrževanje in hranjenje takšnih plovil v marinah znašajo do deset odstotkov njihove nakupne cene, vendar Stefan meni, da je takšen podatek pretiran. »Ponavadi so stroški nekaj odstotkov nižji.«

Ladjedelnica Frauscher izdela približno 80 plovil na leto. Skupni prihodki od novih naročenih plovil znašajo približno 15 milijonov evrov. V nasprotju s tekmeci, ki večinoma oglašujejo, da ponujajo veliko prostora za malo denarja, se Frauscherjevi oglašujejo kot butik in izdelujejo plovila za kupce, ki iščejo nekaj posebnega. »Naši kupci so povprečno nekoliko mlajši od skupnega starostnega povprečja kupcev gliserjev. Privlačijo jih jasne linije naših plovil, športni videz in kakovostno delovanje. To je zelo majhen trg, a tudi trg športnih avtomobilov je zelo majhen, vendar podjetje Porsche na njem zelo dobro deluje. Mimogrede, med raziskovanjem navad naših kupcev smo ugotovili, da 80 odstotkov lastnikov naših plovil vozi porscheje. Precej jih ima seveda več avtomobilov, med katerimi so pogosti tudi ferrariji, vendar so porscheji daleč najpogostejši,« poudarja Stefan.