Na obisku pri avstrijskem zveznem kanclerju

Avstrijci 15.10. volijo zvezni parlament. Zdaj še avstrijski zvezni kancler Christian Kern se nam je takoj na začetku srečanja z novinarji pohvalil, da je avstrijsko gospodarstvo bolj dinamično od nemškega. Kako to utemeljuje?
Fotografija: Urban Červek
Odpri galerijo
Urban Červek

»V letih po finančni krizi so bili v Avstriji kazalniki gospodarske rasti in zaposlenosti pod povprečjem. Zdaj je prav nasprotno: letos računamo na 2,75-odstotno rast, poleg tega imamo rekordno zaposlenost. V zadnjih 12 mesecih smo ustvarili 80.000 novih delovnih mest. Naše gospodarstvo je celo bolj dinamično kot nemško. Delež našega bruto domačega proizvoda, usmerjen v naložbe, je za okoli tri odstotke višji v primerjavi z Nemčijo. Naložbe so dober kazalnik tega, ali je neko območje gospodarsko privlačno, poleg tega je na tej podlagi mogoče napovedovati pozitiven razvoj v prihodnje. Če bi Nemčija hotela v odstotkih investirati toliko, kolikor Avstrija, bi morala za naložbe nameniti še 90 milijard evrov,« nam je na začetku srečanja povedal avstrijski zvezni kancler Christian Kern. Obiskali smo ga skupaj z drugimi kolegi, tujimi novinarji, na njegovem delovnem mestu v palači predsedstva avstrijske vlade na dunajskem Ballhausplatzu nekaj dni pred volitvami v avstrijski zvezni parlament. Volitve bodo v nedeljo, 15. oktobra.

Dobri gospodarski kazalniki, vse živahnejša gospodarska rast in zmanjšanje brezposelnosti na Kernovo žalost niso podatki, ki bi pomagali njegovi Socialdemokratski stranki (SPÖ) v predvolilni kampanji. »Na ozračje v državi vplivajo različni dejavniki,« priznava Kern. Vse ankete na tipičnih vzorcih kažejo, da bo na volitvah za poslance v parlament Republike Avstrije 15. oktobra prvo mesto zasedla Ljudska stranka (ÖVP), in to s kar precejšnjo prednostjo pred SPÖ in Svobodnjaško stranko (FPÖ). Raziskave javnega mnenja kažejo, da bo Ljudska stranka prejela približno tretjino glasov, predvsem zaradi svojega mladega zvezdnika, predsednika stranke in sedanjega zunanjega ministra Sebastiana Kurza. Za socialdemokrate in svobodnjake bo glasovala približno četrtina volivcev za vsako od obeh strank, kažejo ankete, opravljene konec septembra.

Tudi z novim predsednikom vlade se Avstrija ne bo mogla izogniti svoji okolici in dejstvom, na katere nas je opozoril sedanji avstrijski kancler. »Avstrija ne bo postala konkurenčnejša, če se bomo trudili biti cenejši od svojih sosedov. To nam nikoli ne bo uspelo,« je prepričan Kern. »Državo poskušamo usmerjati v raziskave in razvoj. Trenutno smo na drugem mestu v Evropi po naložbah na tem področju. Radi bi postali prvi. Da bi ta cilj uresničili, bi morali raziskovalne in razvojne načrte v Avstriji povečati za 15 odstotkov. Imamo tudi edinstvene davčne olajšave za podjetja, ki se v Avstriji ukvarjajo z raziskavami in razvojem.« Tretje področje delovanja, ki se zdi Kernu zelo pomembno, so ukrepi na trgu dela: od konceptov za zaposlovanje starejših do programov dodatnega usposabljanja.

Urban Červek
Urban Červek

Skok za skokom

Oba vodilna avstrijska ekonomska inštituta, Wifo in IHS, letos nenehno popravljata napovedi za avstrijsko gospodarstvo. Vsako četrtletje napovedujeta še večjo rast kot v predhodni napovedi. Za letos Wifo napoveduje 2,8-odstotno rast avstrijskega BDP, IHS pa 2,6-odstotno. Konjunkturo omogoča boljše mednarodno gospodarsko okolje in močnejše domače povpraševanje, je izjavil Ewald Novotny, guverner avstrijske centralne banke, katere strokovnjaki pravijo, da bo letošnja rast avstrijskega BDP znašala okoli 2,75 odstotka.

Avstrija ne bo postala konkurenčnejša, če se bomo trudili biti cenejši od svojih sosedov. Avstriji to nikoli ne bo uspelo.

Wifo v najnovejši napovedi pričakuje, da bo leta 2018 gospodarska rast v Avstriji 2,8-odstotna (konec junija so napovedovali dvoodstotno rast); IHS, ki je nekoliko 
bolj zadržan, pa za leto 2018 napoveduje 2,1-odstotno rast (junija je napovedoval 1,7-odstotno rast). 
Ne spominjamo se, kdaj sta inštituta pripravila tako različni napovedi. V IHS so nekoliko bolj zadržani do rasti potrošnje in menijo, da bo prihodnje leto rast nižja, zato so tudi pripravili takšno napoved.

Brezposelnost, ki se je od začetka desetletja nenehno povečevala, se je letos zelo zmanjšala. Če seštejemo število brezposelnih na avstrijskem zavodu za zaposlovanje (AMS) in tistih, ki jih je AMS poslal na dodatno izobraževanje, se je v Avstriji število povečalo z dobrih 273.000 leta 2011 na skoraj 389.000 leta 2016. Konec letošnjega avgusta jih je bilo 374.792. Če v analizi upoštevamo samo tiste, ki so registrirani kot brezposelni, in ne upoštevamo tistih na dodatnem izobraževanju, je bilo na začetku septembra letos v Avstriji manj kakor 311.500 brezposelnih. To je 18.370 oziroma 5,6 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2016. Kancler Kern nas je opozoril, da so v Avstriji medtem odprli veliko več novih delovnih mest, vendar so na njih zaposlili ljudi iz drugih članic EU, predvsem iz tistih, ki so vzhodno od Avstrije: iz Madžarske, Romunije, Bolgarije ...

Odhajajoča socialdemokratsko-ljudska koalicija je uvedla »nagrade za zaposlovanje« oziroma znižala dajatve na novozaposlene v podjetjih, katerih sedeži oziroma tovarne so v Avstriji, ter na tiste zaposlene, ki že dolgo živijo na naslovu v Avstriji. Ukrep se je izkazal za učinkovitega, vendar strokovnjaki za trg dela opozarjajo, da je največji izziv, kako zaposliti prebivalce, ki so za delodajalce manj zanimivi od številnih mladih Vzhodnoevropejcev. Podrobni statistični podatki kažejo, da se je brezposelnost zmanjšala v vseh skupinah avstrijskega prebivalstva, razen pri tistih, ki so starejši od 50 let.

Po avstrijski metodologiji izračunavanja brezposelnosti je ta konec avgusta 2017 znašala 7,7 odstotka. Po metodologiji Eurostata, statističnega zavoda EU, je avstrijska brezposelnost 5,4-odstotna. Manjšo brezposelnost so konec avgusta letos v EU (njeno skupno povprečje brezposelnosti znaša 7,7 odstotka) imele Češka (2,9 odstotka), Nemčija (3,7 odstotka), Malta (4,1 odstotka), Madžarska (4,3 odstotka), Velika Britanija (4,4 odstotka), Nizozemska in Poljska (vsaka po 4,8 odstotka) ter Romunija (5,2 odstotka).

Urban Červek
Urban Červek

Četrta na svetu po blagostanju prebivalstva

Gospodarska rast in drugi boljši kazalniki niso namenjeni samim sebi, ampak »kažejo na večje blagostanje prebivalstva v neki državi«, piše svetovno znana svetovalna skupina Boston (Boston Consulting Group, BCG) v uvodu svojega najnovejšega poročila Sustainable Economic Development Assessment (SEDA). Glede na poročilo gre Avstriji bolje, kakor se zdi – predvsem njenim stanovalcem in še posebno Dunajčanom, ki so znani po tem, da »zelo radi tarnajo«. SEDA od leta 2012 objavlja rezultate analize blagostanja v državah sveta, posveča se predvsem temu, kako uspešno neka država spreminja svoje bogastvo v blagostanje prebivalcev.

SEDA je leta 2017 analizirala 162 držav. Avstrija se je tokrat uvrstila bolje kakor kdaj prej – zasedla je četrto mesto za Norveško, Švico in Nizozemsko. Država se lahko pohvali z dobrimi možnostmi za izobraževanje, kakovostnim javnim zdravstvom in razvito infrastrukturo in je ena redkih držav, ki jim je uspelo kljub nizki gospodarski rasti v zadnjih desetih letih nadpovprečno izboljšati življenjsko raven prebivalstva. Toda to ima svojo ceno. Avstrijski državni dolg se je od leta 1980 do danes povečeval dvakrat hitreje od skupne gospodarske rasti. Norveška, Švica in Nizozemska so precej manj relativno zadolžene kot Avstrija.

Več iz rubrike

ikonomija

Leteči dirkalnik na vodikov pogon

Francosko zagonsko podjetje je na sejmu CES 2022 predstavilo leteči dirkalnik na vodikov pogon, ki lahko doseže hitrost do 155 kilometrov na uro.

ikonomija

Bill Gates napoveduje, da bomo kmalu sestankovali povsem drugače

Bill Gates: »Pandemija je povzročila revolucijo v razmišljanju podjetij o produktivnosti in prisotnosti na delovnem mestu.«

ikonomija

Tesla: Zaradi domnevne nevarnosti odpoklic skoraj pol milijona vozil

Ker naj bi pri nekaterih Teslinih vozilih prišlo do tveganja za nastanek prometnih nesreč, so se odločili za njihov odpoklic.

ikonomija

Švedska kot prva v Evropi sestavila baterijsko celico

Švedski proizvajalec baterij za električna vozila Northvolt je kot prvi v Evropi v celoti oblikoval, razvil in sestavil baterijsko celico.

Komentarji: