Na lov za nepremičnino

Cene nepremičnin so se lani ob rekordnem številu transakcij zvišale za 3,3 odstotka, največ od začetka krize. Gospodarstvo raste, z njim zaposlenost in razpoložljivi dohodki posameznikov. Napovedi so dobre, obrestne mere za posojila ostajajo na nizkih ravneh. Priložnosti se očitno zavedajo tudi v gradbenem sektorju. V Banki Slovenije, kjer je čutiti, da bi jih rastoči interes za nakup nepremičnin z bančnimi posojili že lahko začel počasi skrbeti, ugotavljajo, da bi zagon investicijskega in gradbenega cikla ugodno vplival na zmanjšanje vse večjega razkoraka med povpraševanjem in ponudbo. S tem bi se hkrati omejila pretirana rast cen in tako tudi »potencialno tveganje za bančni sistem ob morebitnem nastanku šoka«.

Jože Suhadolnik

Cene še vedno pod ravnijo iz leta 2008

Cene nepremičnin so se zvišale predvsem v drugi polovici lanskega leta, in sicer za pet odstotkov v tretjem četrtletju in za 6,9 odstotka v zadnjem četrtletju. Povišale so se cene tako novih kot rabljenih stanovanj, a so še vedno 18,4 odstotka nižje od povprečja leta 2008. Raste tudi trg s stanovanjskimi hišami, kjer pa so cene še bolj oddaljene od tistih leta 2008. V povprečju so bile nižje za 21 odstotkov. Kar zadeva cene, ostajata Obala in Ljubljana razred zase, in čeprav so statistični podatki, ki zajemajo povprečje, še daleč od ravni leta 2008, posamezni projekti v glavnem mestu kažejo celo že na umirjanje cen. »Nepremičninski trg je zelo živ, a kot opažamo, ljudje že razumejo, da so cene na vrhu,« pojasnjuje direktor agencije Stoja nepremičnine Zoran Đukić. Nepremičnine, katerih cena presega 3000 evrov za kvadratni meter, se, kot je pojasnil, ne prodajajo več tako dobro, kot so se. Po takšnih cenah so se sicer prodajala predvsem stanovanja v manjših vila blokih. »Čutimo, da ljudje postajajo previdni,« je dodal in investitorje pozval, naj ne pregrevajo trga s cenami. Naj, kot je dejal, ne kupujejo predrage zemlje, ko bi jih kalkulacije nato silile v prodajo stanovanj za več kot 3000 evrov za kvadratni meter.

Posli presegli dve milijardi

Geodetska uprava je lani evidentirala 32.000 kupo-prodajnih poslov z nepremičninami, kar je deset odstotkov več kot leto prej in celo več kot leta 2007. Prvič po tem letu je vrednost poslov tudi znova presegla dve milijardi evrov, pri čemer postajajo nepremičnine ob nizkih donosih alternativnih naložb in nizkih obrestnih merah tudi naložbena priložnost. Tudi število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami – sklenjenih je bilo več kot 10.600 poslov – je preseglo do zdaj rekordno raven iz leta 2007. Kot navajajo v Banki Slovenije, je lani pri novih stanovanjskih nepremičninah rast števila transakcij še stagnirala, kar da je posledica pomanjkanja tovrstnih nepremičnin na trgu, medtem ko se letos prodajajo zaloge (Celovški dvori v Ljubljani in Nokturno v Kopru), povečuje pa se tudi število izdanih gradbenih dovoljenj. Glede na julija izdana gradbena dovoljenja se bo tudi v prihodnjih letih največ gradilo v Osrednjeslovenski regiji. Đukić pričakuje, da bo v prihodnjih dveh letih v Ljubljani znotraj obroča na trg ponujenih približno 3000 stanovanj po zmernih, realnih cenah.

Jože Suhadolnik

Med tujimi kupci največ Italijanov

Tujci so lani v Sloveniji kupili 466 nepremičnin, še 60 so jih kupili kupci z mešanim državljanstvom, kar je skupaj 1,8 odstotka vseh sklenjenih poslov. Najpogosteje so kupovali hiše z zemljišči, najpogostejši kupci pa so bili Italijani. Njihov delež se je lani v primerjavi z letom prej sicer zmanjšal, so pa bili zato med kupci pogostejši Avstrijci, Nemci in Britanci. Razen Italijanov, ki so zvesti tradiciji in kupujejo po podatkih geodetske uprave skoraj izključno na obalno-kraškem območju, so kupci iz drugih držav razpršeni po državi.